Danes se je po dolgem dolgem času zgodilo, da sem občutil občutek zadovoljstva. Ne da nebi bil dobre volje ali se mogel zabavat ampak bit zadovoljen in neobremenjen je pa bil že skoraj pozabljen občutek.
Ni trajal dolgo. Mali koraki okrevanja ^.^˘ Je pa bilo dovolj da sem zopet dobil upanje, da bom uspel preživet naš šolski sitem do konca brez pomoči kakšnih modrih tabletk.
Če ne že zaradi česa drugega je bil celo tole popotovanje vredno teh nekaj trenutkov!
četrtek, maj 31, 2007
sreda, maj 30, 2007
Dan: 056 - Enostavno Nova Zelandija
Torej, sreda plačilni dan, zopet so se okoli delilni listki. Seveda zopet vsem razen meni!
Stopim spet po koncu dneva do nadzorne in jo povprašam "Am, vem da to postaja že počasi nadležno, ampak se je mogoče moj plačilni listek spet založil?" In v odgovor dobim "Ja. Oprosti." ^.^˘
No, na srečo je bil tokrat založen le plačilni listek, sem kasneje preverjeno dobil nakazano!
Dobil pa sem tudi svoj prvi račun za plačat. In to za elektriko ^.^˘
Stopim spet po koncu dneva do nadzorne in jo povprašam "Am, vem da to postaja že počasi nadležno, ampak se je mogoče moj plačilni listek spet založil?" In v odgovor dobim "Ja. Oprosti." ^.^˘
No, na srečo je bil tokrat založen le plačilni listek, sem kasneje preverjeno dobil nakazano!
Dobil pa sem tudi svoj prvi račun za plačat. In to za elektriko ^.^˘
torek, maj 29, 2007
Dan: 055 - "Domači ljubljenčki"
Danes sva z Renejem ugotovila da imava čisto pravo domačo miš (ali malo manjšo podgano, menja so še deljena glede tega)!
Po nekajkratnem šumenju z vrečko iz gredence s hrano, kar je bilo malo čudno, saj tudi če bi se kaj prevrnilo notri, nebi se prevračalo ponovno (razen če nebi bilo ujeto v kakšen ločen časovni kontinioum, kar v prvem trenutku sploh ni bila izključena možnost), sva ob prižigu luči v kuhni videlan nekaj puhastega z repom, ki se prav gosposko ni dalo motit in je lepo počasi odcapljalo proti steni za gredenco, kjer se zdaj sumi, da je nekje pod kakšnim čudnim nedosegljivim kotom lukjnja.
So nore te Novo Zelandske miši!
Pregrizla je skozi paket špagetov, vendar več kot en ni bil niti ogrižen. Zvrtala lepo simetrično luknjo skozi kruh (kar pravzaprav sploh ni težko, kajti tukaj skoraj ni pravega kruha in še ta ko naj bi bil je bolj ali manj zrak v skorji, imajo pa zato tovst-e vendar o tem drugič) in pojedlo vsaj pol moje čokolade.
Uredu, kapiram glodalce in čisto razumem, da grizljajo stvari naokoli, ampak pol moje čokolade! Zakaj čokolade? Zakaj moje!
In da se za efekt še omeni, špageti so bili najbližje luknji, nekje na sredini kruh in daleč daleč daleč na drugi strani v čisto drugem kotu moja čokolada.
No, rezultat vsega tega je malo preurejena kuhinja.
In pa seveda sva morala po dolgem času zopet kaj obiskat najinega kuharja ^.^
Po nekajkratnem šumenju z vrečko iz gredence s hrano, kar je bilo malo čudno, saj tudi če bi se kaj prevrnilo notri, nebi se prevračalo ponovno (razen če nebi bilo ujeto v kakšen ločen časovni kontinioum, kar v prvem trenutku sploh ni bila izključena možnost), sva ob prižigu luči v kuhni videlan nekaj puhastega z repom, ki se prav gosposko ni dalo motit in je lepo počasi odcapljalo proti steni za gredenco, kjer se zdaj sumi, da je nekje pod kakšnim čudnim nedosegljivim kotom lukjnja.
So nore te Novo Zelandske miši!
Pregrizla je skozi paket špagetov, vendar več kot en ni bil niti ogrižen. Zvrtala lepo simetrično luknjo skozi kruh (kar pravzaprav sploh ni težko, kajti tukaj skoraj ni pravega kruha in še ta ko naj bi bil je bolj ali manj zrak v skorji, imajo pa zato tovst-e vendar o tem drugič) in pojedlo vsaj pol moje čokolade.
Uredu, kapiram glodalce in čisto razumem, da grizljajo stvari naokoli, ampak pol moje čokolade! Zakaj čokolade? Zakaj moje!
In da se za efekt še omeni, špageti so bili najbližje luknji, nekje na sredini kruh in daleč daleč daleč na drugi strani v čisto drugem kotu moja čokolada.
No, rezultat vsega tega je malo preurejena kuhinja.
In pa seveda sva morala po dolgem času zopet kaj obiskat najinega kuharja ^.^
ponedeljek, maj 28, 2007
Dan: 054 - Kriza identitete
Danes sem uspel bit preimenovan iz "Jernej-a" v "Daniell-a" (ja, dva l-ja).
Do sedaj sem bolj ali manj sedel za mizo polno Indijcev in med odmori bral Štoparski vodnik po galaksiji (vem ja, da se že malo vleče, ampak tule je 5 knjig v eni, tako da mislim da mi še kar dobro uspeva). Pogovorov sem imel že med delom tako ali tako dosti ^.^˘
No danes me ena od gospej (tokrat domačinka iz Aucklanda) s katerimi sem malo čvekal povprašala če želim prisesti malo k njihovi mizi in kaj povedat o sebi (tu zelo popularen šport).
Sprejmem in se tako presedem, nakar me predstavi družbi za mizo "Zdravo, to je Daniell, sem ga pripeljala od sosednje mize da nebo čisto sam sedel." Jaz se hitro popravim "Am, pravzaprav sem Jernej." Vsi na en glas "Zdravo Daniell!"
^.^˘
Prisede še nekdo iz druščine k mizi "O zdravo Keith, Ravno sprašujemo Daniell-a s kod je" Ponujena roka "Jaz sem Keith.", sežem "Jernej!" Nadaljuje "Torej Daniell, s kod si?"
^.^˘˘
Malo naprej v kosilo, ko je bil prehranjevalni del že mimo se je pogovor nadaljeval "Torej Daniell, kje trenutno stanuješ?" "Trenutno pri prijatelju v Taurangi. Pa moje ime je Jernej!"
Sadaj iz druge strani mize "Daniell ne? Mi smo zdaj ravno prišli iz potovanja po Evropi, samo smo se držali bolje severnega dela ..."
^.^˘˘˘
Jaz že rahlo v obupu "Oh za voljo ...", čemur je sledil "Ja? Si hotel kaj povedat?" Jaz po globokem vdihu in že sprijaznjen z usodo "Ah, je že mimo! Prosim nadaljujte, torej bili ste po severnem delu ..."
Počutim se kot Umagon iz Konjiki no Gash Bell animeja T-T
Do sedaj sem bolj ali manj sedel za mizo polno Indijcev in med odmori bral Štoparski vodnik po galaksiji (vem ja, da se že malo vleče, ampak tule je 5 knjig v eni, tako da mislim da mi še kar dobro uspeva). Pogovorov sem imel že med delom tako ali tako dosti ^.^˘
No danes me ena od gospej (tokrat domačinka iz Aucklanda) s katerimi sem malo čvekal povprašala če želim prisesti malo k njihovi mizi in kaj povedat o sebi (tu zelo popularen šport).
Sprejmem in se tako presedem, nakar me predstavi družbi za mizo "Zdravo, to je Daniell, sem ga pripeljala od sosednje mize da nebo čisto sam sedel." Jaz se hitro popravim "Am, pravzaprav sem Jernej." Vsi na en glas "Zdravo Daniell!"
^.^˘
Prisede še nekdo iz druščine k mizi "O zdravo Keith, Ravno sprašujemo Daniell-a s kod je" Ponujena roka "Jaz sem Keith.", sežem "Jernej!" Nadaljuje "Torej Daniell, s kod si?"
^.^˘˘
Malo naprej v kosilo, ko je bil prehranjevalni del že mimo se je pogovor nadaljeval "Torej Daniell, kje trenutno stanuješ?" "Trenutno pri prijatelju v Taurangi. Pa moje ime je Jernej!"
Sadaj iz druge strani mize "Daniell ne? Mi smo zdaj ravno prišli iz potovanja po Evropi, samo smo se držali bolje severnega dela ..."
^.^˘˘˘
Jaz že rahlo v obupu "Oh za voljo ...", čemur je sledil "Ja? Si hotel kaj povedat?" Jaz po globokem vdihu in že sprijaznjen z usodo "Ah, je že mimo! Prosim nadaljujte, torej bili ste po severnem delu ..."
Počutim se kot Umagon iz Konjiki no Gash Bell animeja T-T
nedelja, maj 27, 2007
Dan: 053 - Enkrat ni dobenkrat
Seveda se tudi danes ni nobenemu posebaj kaj dalo produktivnega početi! Z izjemo obiska trgovine po najnujnejše kuharske potrebščine, smo celi dan splanirali okoli ponovnega obiska kina!
Ja še enkrat! In to z dobrim razlogom! Pirati z Karibov so prišli v te kraje ^.^
Jasno da se kaj takega ni smelo zamudit!!!
Za vse nejeverne, z leve proti desni; jaz, Rene, Žan:
Še beseda ali dve o kinih tukaj. Ne, jaz jim tudi najprej nisem verjel ampak so resnične!
Kot prvo, tukaj se predstave začnejo že zelo zgodaj. Standardne, kot so pri nam sedmih ali osmih popoldan, so tu okoli treh ali petih popoldan. s tem da se prve začnejo še ob enajstih dopoldan in zadnje najkasneje šestih, pol sedmih.
Kot drugo, tukaj je kino zelo drag! Pri nam se kino jemlje, kot pač da se gre filem namesto na televizijo, pogledat ven pomožnosti z družbo. Tu se kino jemlje kot resna predstava, katere se ne gre vsak dan obiskovat in se ostale filme gledat na dvd-jih iz videoteke. In temu tako je tudi primerno ocenjena vstopnica. Za vse interesirane, cena ene vstopnice za odrasle je 14 dolarjev (7,50 €).
Ampak tokrat se je definitivno splačalo ^.^
Še kratek komentar glede kino-hrane. V bistvu, kokice so kokice, čokolada ki jo dobiš zraven je čokolada ki jo dobiš zraven, Fanta (saj veste, pijača od Coca-Cola podjetja) pa pusti našo svetlobna leta za sabo! Tukaj je navadna Fanta intenzivno oranžne barve in ima za razliko od naše, pri kateri veš da naj bi imelo pomarančni okus, ker tako piše na nalepki (čeprav se vsi emulgatorji in konzervansi trudijo na vse pretege oponašat okus le teh) ima tu resnično sadjast okus. In nalepka z E-ji je za približno polovico krajša kot pri naši ^.^˘
Ni kaj, hrana tu je strog posel!
Pa še ta zanimivost, tukaj se velika večina "spedena" za kino! Jaz sem v navadnih kavbojkah in majci zgledal kot kakšen klošar proti ostalimi ^.^˘
Ja še enkrat! In to z dobrim razlogom! Pirati z Karibov so prišli v te kraje ^.^
Jasno da se kaj takega ni smelo zamudit!!!
Za vse nejeverne, z leve proti desni; jaz, Rene, Žan:
Še beseda ali dve o kinih tukaj. Ne, jaz jim tudi najprej nisem verjel ampak so resnične!
Kot prvo, tukaj se predstave začnejo že zelo zgodaj. Standardne, kot so pri nam sedmih ali osmih popoldan, so tu okoli treh ali petih popoldan. s tem da se prve začnejo še ob enajstih dopoldan in zadnje najkasneje šestih, pol sedmih.
Kot drugo, tukaj je kino zelo drag! Pri nam se kino jemlje, kot pač da se gre filem namesto na televizijo, pogledat ven pomožnosti z družbo. Tu se kino jemlje kot resna predstava, katere se ne gre vsak dan obiskovat in se ostale filme gledat na dvd-jih iz videoteke. In temu tako je tudi primerno ocenjena vstopnica. Za vse interesirane, cena ene vstopnice za odrasle je 14 dolarjev (7,50 €).
Ampak tokrat se je definitivno splačalo ^.^
Še kratek komentar glede kino-hrane. V bistvu, kokice so kokice, čokolada ki jo dobiš zraven je čokolada ki jo dobiš zraven, Fanta (saj veste, pijača od Coca-Cola podjetja) pa pusti našo svetlobna leta za sabo! Tukaj je navadna Fanta intenzivno oranžne barve in ima za razliko od naše, pri kateri veš da naj bi imelo pomarančni okus, ker tako piše na nalepki (čeprav se vsi emulgatorji in konzervansi trudijo na vse pretege oponašat okus le teh) ima tu resnično sadjast okus. In nalepka z E-ji je za približno polovico krajša kot pri naši ^.^˘
Ni kaj, hrana tu je strog posel!
Pa še ta zanimivost, tukaj se velika večina "spedena" za kino! Jaz sem v navadnih kavbojkah in majci zgledal kot kakšen klošar proti ostalimi ^.^˘
sobota, maj 26, 2007
Dan: 052 - Relaksacija
Danes naj bi bilo na sporedu še nekaj čiščenja in pa barvanja? Po malo daljšem spancu, so se načrti nekoliko spremenili! Je bilo za pričakovati? Itak ^.^
Malo nadoknadenja z netom, kolikor se je dalo, malo lenarjenja in malo špilanja z novimi igračkami. Katere? Bodo na slikah ko bo vse pospravjeno do konca!
Popoldne pa še mali izlet v mesto, po nakupih, kateri je nekako nepričakovano zavil mimo kina in na račun tega, da zdaj celo imam nekaj tukajšnjega denarja dokaj hitro zavil notri in si ogledal SpiderMan 3.
Wow, v Novi Zelandiji sem bil v kinu! Mislim, da mi je bilo to bolj "wow" kot pa film ^.^˘
Malo nadoknadenja z netom, kolikor se je dalo, malo lenarjenja in malo špilanja z novimi igračkami. Katere? Bodo na slikah ko bo vse pospravjeno do konca!
Popoldne pa še mali izlet v mesto, po nakupih, kateri je nekako nepričakovano zavil mimo kina in na račun tega, da zdaj celo imam nekaj tukajšnjega denarja dokaj hitro zavil notri in si ogledal SpiderMan 3.
Wow, v Novi Zelandiji sem bil v kinu! Mislim, da mi je bilo to bolj "wow" kot pa film ^.^˘
petek, maj 25, 2007
Dan: 051 - Plača, tretji poizkus
Tako, danes sem začel z vprašanji že zelo zelo zgodaj (pravzaprav sem na račun tega prišel 5 minut prej, bogi Rene, ker me je mogel vozit malo hitreje ^.^˘)
Z zdaj že standardnim vprašanjem, kje je moj plačilni listek, sem bil pospremljen v pisarno, kjer se ga seveda ni našlo. In sem, po iskanju izjavil, da me za izpis pravzaprav ne zanima toliko, kolikor, če sem sploh plačan. Po vprašanju kaj mislim s tem, sem povedal, da sem šel na bankomat preverit in da imam stanje 0.00! Po začudenem pogldeu in vprašanju kaj nimam nič več od prejšnjega tedna, sem lepo razložil, da jaz sploh še nič nisem dobil nakazano.
Tu pa se začne hecni del, ko so končno skapiral, da niso samo izpiska založil ampak da me sploh ni na plačični vrsti ^.^
Bilo je nekako takole: "Joj, čakaj, ti sploh še nisi nič dobil! Ne ne ne, to tak ne gre, čakaj, gremo zdaj na računovodstvo, to uredimo, potem pa, ne bojo bake že zaprte, te bomo mi zapeljal v banko vmes ko bo urejeno. Mislim ne, rabiš denar! ..."
Tako grem na delo, pa pride ćez 5 minut do mene vodja izmene, pri kateri sem že imel založeno pogodbo dvakrat. Pa se je spet začelo: "Čakaj, ti res sploh še nisi nič dobil? Pridi z mano, gremo na računovodstvo, oz ne, pojdi z nadzorno oziroma ne, počakaj tu, grem jaz pogledat kaj je zdaj s tem!"
Tako mine še pol ure ...
Nakar pride vodja do mene z čisto pravim *puppy face* in prosim ne me tepsti izrazom, ter mi tako brez besed poda tale listek:
Jaz sem se tako narežal ^.^
Na podoben način sem še predkoncem dneva dobil *non standard payment* plačilni listek.
Z zdaj že standardnim vprašanjem, kje je moj plačilni listek, sem bil pospremljen v pisarno, kjer se ga seveda ni našlo. In sem, po iskanju izjavil, da me za izpis pravzaprav ne zanima toliko, kolikor, če sem sploh plačan. Po vprašanju kaj mislim s tem, sem povedal, da sem šel na bankomat preverit in da imam stanje 0.00! Po začudenem pogldeu in vprašanju kaj nimam nič več od prejšnjega tedna, sem lepo razložil, da jaz sploh še nič nisem dobil nakazano.
Tu pa se začne hecni del, ko so končno skapiral, da niso samo izpiska založil ampak da me sploh ni na plačični vrsti ^.^
Bilo je nekako takole: "Joj, čakaj, ti sploh še nisi nič dobil! Ne ne ne, to tak ne gre, čakaj, gremo zdaj na računovodstvo, to uredimo, potem pa, ne bojo bake že zaprte, te bomo mi zapeljal v banko vmes ko bo urejeno. Mislim ne, rabiš denar! ..."
Tako grem na delo, pa pride ćez 5 minut do mene vodja izmene, pri kateri sem že imel založeno pogodbo dvakrat. Pa se je spet začelo: "Čakaj, ti res sploh še nisi nič dobil? Pridi z mano, gremo na računovodstvo, oz ne, pojdi z nadzorno oziroma ne, počakaj tu, grem jaz pogledat kaj je zdaj s tem!"
Tako mine še pol ure ...
Nakar pride vodja do mene z čisto pravim *puppy face* in prosim ne me tepsti izrazom, ter mi tako brez besed poda tale listek:
Jaz sem se tako narežal ^.^
Na podoben način sem še predkoncem dneva dobil *non standard payment* plačilni listek.
četrtek, maj 24, 2007
Dan: 050 - Plača, drugi poizkus
Zjutraj govorim z vodjo izmene, ki ima plačilne listke preko, dobil odgovor, da se bodo podelili do konca dneva in šel čakat konec dneva za tekoči trak.
Po koncu dneva, še enkrat povprašal nadzornega v tej smeri, doil odgovor "Nisi še dobil, joj, potem sem pa nate čisto pozabla. Jutri zjutraj pridi še enkrat k meni, pa ga grema poiskat".
Z rahlo sumljivim občutkom (na račun že dvakrat založene pogodbe), sem za vsak slučaj šel preverit stanje na bankomat, katero je bilo 0.00 NZD T-T
Po koncu dneva, še enkrat povprašal nadzornega v tej smeri, doil odgovor "Nisi še dobil, joj, potem sem pa nate čisto pozabla. Jutri zjutraj pridi še enkrat k meni, pa ga grema poiskat".
Z rahlo sumljivim občutkom (na račun že dvakrat založene pogodbe), sem za vsak slučaj šel preverit stanje na bankomat, katero je bilo 0.00 NZD T-T
sreda, maj 23, 2007
Dan: 049 - Plača, prvi poizkus
Ugotovljeno, je tu sreda plačilni dan. Malo sem sumil, da bi moral že kaj dobiti tudi že prejšnji teden (na račun tega, da sem začel v petek) ampak sem puščal možnost, da rabiš delati celi teden preden dobiš prvo plačo.
Aja, za vse informacija, tule so plače tedenske, ne mesečne!
No, med dnevom so se delili okoli plačilni listki, samo do mene ni prišel noben. ko sem malo povprašal v tej smeri, sem dobil odgovor, da jih pol še pride in če še nisem nič dobil, najkasneje jutri!
Pa sem šel domov čakat na "jutri".
Aja, za vse informacija, tule so plače tedenske, ne mesečne!
No, med dnevom so se delili okoli plačilni listki, samo do mene ni prišel noben. ko sem malo povprašal v tej smeri, sem dobil odgovor, da jih pol še pride in če še nisem nič dobil, najkasneje jutri!
Pa sem šel domov čakat na "jutri".
torek, maj 22, 2007
Dan: 048 - Spoznavanje ljudi
Zdaj ko imam že malo izkušenj z kiwiji, se lahko kdaj pa kdaj tudi malo obrnem stran od tekočega traka in prišel do ugotovitve, da so pakirnice pravzaprav dokaj "pisan" kraj ^.^
Resno, tu se najde ljudi iz vseh koncev sveta. In seveda, vsakega je treba povprašat iz kod in kam!
Tako sva z eno iz Češke ugotavljala kako daleč narazen soseda sva. Se učil Kitajščine pri eni iz Tajvana. Debatiral o športu in tehnologiji z enim iz Brazilije. Malo ugotavljal kako ljudje tu urejajo stvari, če se vse odpre ko vsi začnejo delat in vse zapre ko vsi nehajo delat, pri nekaterih domačinih. In mel nasplošno preizkušanje potrpežljivosti "nove igračke" med Nemko, Tajko in Maorko.
Oh ja, in med kosilom, sedim za mizo polno Indijcev in berem Štoparki vodnik po galaksiji ^.^
Resno, tu se najde ljudi iz vseh koncev sveta. In seveda, vsakega je treba povprašat iz kod in kam!
Tako sva z eno iz Češke ugotavljala kako daleč narazen soseda sva. Se učil Kitajščine pri eni iz Tajvana. Debatiral o športu in tehnologiji z enim iz Brazilije. Malo ugotavljal kako ljudje tu urejajo stvari, če se vse odpre ko vsi začnejo delat in vse zapre ko vsi nehajo delat, pri nekaterih domačinih. In mel nasplošno preizkušanje potrpežljivosti "nove igračke" med Nemko, Tajko in Maorko.
Oh ja, in med kosilom, sedim za mizo polno Indijcev in berem Štoparki vodnik po galaksiji ^.^
ponedeljek, maj 21, 2007
Dan: 047 - Delovna rutina
Zdaj že čisto lepo navajen kako in kaj.
Vem že katere kiwije je treba metati stran, katere nastran, tako da morem biti pprisotem samo še fizično. Posledično tako teh 9 delovnih ur kar hitro mine.
Je pa tzdi treba priznati, da po vikendu (nedokončanega) čiščenja in pospravljanja je bilo delo z kiwiji bližje počitnicam kot pa pravemu delu. Za kaj vse me plačujejo ^.^
Vem že katere kiwije je treba metati stran, katere nastran, tako da morem biti pprisotem samo še fizično. Posledično tako teh 9 delovnih ur kar hitro mine.
Je pa tzdi treba priznati, da po vikendu (nedokončanega) čiščenja in pospravljanja je bilo delo z kiwiji bližje počitnicam kot pa pravemu delu. Za kaj vse me plačujejo ^.^
nedelja, maj 20, 2007
Dan: 046 - Delovni vikend
Danes, malo spanja, veliko čiščenja in še nekaj malega igranja.
In kot igranje se tu šteje tudi sestavljanje ene zelo velike "sestavljanke" z totalno neuporabnimi navodili:
In je treba v vsaj iskrenosti priznati, da nama ni uspelo izpeljati popolnega podviga prenove T-T
Imava pa zato *cool*-sko omaro z posodo ^.^ Kar nanaša na to, da je bilo vmes tudi nekaj nakupovanja:
To pa je bila najina prva doma skuhana večerja. Rene kuhal, jaz pa pomival:
In kot igranje se tu šteje tudi sestavljanje ene zelo velike "sestavljanke" z totalno neuporabnimi navodili:
In je treba v vsaj iskrenosti priznati, da nama ni uspelo izpeljati popolnega podviga prenove T-T
Imava pa zato *cool*-sko omaro z posodo ^.^ Kar nanaša na to, da je bilo vmes tudi nekaj nakupovanja:
To pa je bila najina prva doma skuhana večerja. Rene kuhal, jaz pa pomival:
sobota, maj 19, 2007
Dan: 045 - Delovna selitev
Danes je napočil veliki dan. Rene "odrašča" ^.^
Kot omenjeno, danes je dan, katerega veliki dogodek je preselitev Reneja k meni v apartma, na račun končno pridobljene Renejeve delovne vize in davčne številke, ki mu omogočajo končno polno zaposlitev kot vzgojitelj v Giggles vrtcu. Wii, cimra sem dobil ^.^
Ampak, seveda je bilo treba najprej nekako proslaviti! To se je seveda izvršilo z (težko pričakovanim) obiskom pizzerije. Ne da nebi tu jedel pizze iz kakšnega posebnega razloga, kot to, da tu pizza velja kot eksotična hrana in je zato temu tudi primerno ocenjena T-T Vsekakor pa zgodovinski prvi obisk pizzerije Hell:
Nato pa se je začelo maratonsko pospravljanje in čiščenje! Takole je vse skupaj zgledalo po preseljevanju ampak pred pospravljanjem in čiščenjem.
Ponosno predstavljam prve slike mojega (najinega še "rahlo" neurejenega) apartmaja! Slike so seveda po selitvi in pred generalnim pospravljanjem in čiščenjem:
Vse to, počistit in pospravit. Ni treba posebaj povedat da se je vse rahlo zavleklov zgodaj v noč. Del razloga za to, je tudi bilo preizkušanje nekaterih novih igračk ^.^
Kot omenjeno, danes je dan, katerega veliki dogodek je preselitev Reneja k meni v apartma, na račun končno pridobljene Renejeve delovne vize in davčne številke, ki mu omogočajo končno polno zaposlitev kot vzgojitelj v Giggles vrtcu. Wii, cimra sem dobil ^.^
Ampak, seveda je bilo treba najprej nekako proslaviti! To se je seveda izvršilo z (težko pričakovanim) obiskom pizzerije. Ne da nebi tu jedel pizze iz kakšnega posebnega razloga, kot to, da tu pizza velja kot eksotična hrana in je zato temu tudi primerno ocenjena T-T Vsekakor pa zgodovinski prvi obisk pizzerije Hell:
Nato pa se je začelo maratonsko pospravljanje in čiščenje! Takole je vse skupaj zgledalo po preseljevanju ampak pred pospravljanjem in čiščenjem.
Ponosno predstavljam prve slike mojega (najinega še "rahlo" neurejenega) apartmaja! Slike so seveda po selitvi in pred generalnim pospravljanjem in čiščenjem:
Vse to, počistit in pospravit. Ni treba posebaj povedat da se je vse rahlo zavleklov zgodaj v noč. Del razloga za to, je tudi bilo preizkušanje nekaterih novih igračk ^.^
petek, maj 18, 2007
Dan: 044 - S polno paro do konca
Danes, na račun malo manjše udeležbe, imel preko dva tekoča traka z zelenimi kiwiji.
Dve škatli po 113 kiwijev na enkrat! Res ni bilo dolgčas ^.^
Oh, pa povedat morem še kako se prijavi in odjavi na delo:
Pri vhodu je obešena napravica z številčnico v katero natipkaš svojo delovno številko, potrdiš pa, ne z pritiskom na *enter* ampak z svojim prstnim odtisom na čitalcu!
Tako me ne more nihče vpisat notri medtem, ko bi si jaz vsez kakšen "prosti" dan T-T
*Just kidding*
Dve škatli po 113 kiwijev na enkrat! Res ni bilo dolgčas ^.^
Oh, pa povedat morem še kako se prijavi in odjavi na delo:
Pri vhodu je obešena napravica z številčnico v katero natipkaš svojo delovno številko, potrdiš pa, ne z pritiskom na *enter* ampak z svojim prstnim odtisom na čitalcu!
Tako me ne more nihče vpisat notri medtem, ko bi si jaz vsez kakšen "prosti" dan T-T
*Just kidding*
četrtek, maj 17, 2007
Dan: 043 - S polno paro še malo dalje
Nyu, danes sem delal na zelenih kiwijih! Zamenjali proizvodnjo iz zlatih.
V bistvu je lažje delat z zelenimi kiwiji kot z zlatimi. Nič prebiranja, samo zlaganje.
So pa zato tu škatle z 113 sadeži notri, tako da če se kaj zalo je treba kaj hitro šteti ^.^˘
V bistvu je lažje delat z zelenimi kiwiji kot z zlatimi. Nič prebiranja, samo zlaganje.
So pa zato tu škatle z 113 sadeži notri, tako da če se kaj zalo je treba kaj hitro šteti ^.^˘
sreda, maj 16, 2007
Dan: 042 - S polno paro še dalje
Podobno kot včeraj ...
Sem že omenil da se ustajam ob 6:00 zjutraj?
Po tej muki pa še pol urna voznja iz Taurange v Te Puke!
Uh, pa danes sem že delal na škatli z 73 kiwiji! Wii ^.^
Samo zvečer sem še vedno malo polaman T-T
Sem že omenil da se ustajam ob 6:00 zjutraj?
Po tej muki pa še pol urna voznja iz Taurange v Te Puke!
Uh, pa danes sem že delal na škatli z 73 kiwiji! Wii ^.^
Samo zvečer sem še vedno malo polaman T-T
torek, maj 15, 2007
Dan: 041 - S polno paro naprej
Wah, isto kot včeraj.
Delal že na škatli z 65 kiwiji!
So pa tu vsi jamrajoči, "joj, men je dolgčas" ali pa "joj, jaz hočem domov". Vsaj domačini so taki. Kot je rekla ena iz Taiwan-a, "Tukaj bi vsi šli domov, ampak bi pe vsi hotli bit plačani."
Zvečer se mi zelo spi ^.^˘
Delal že na škatli z 65 kiwiji!
So pa tu vsi jamrajoči, "joj, men je dolgčas" ali pa "joj, jaz hočem domov". Vsaj domačini so taki. Kot je rekla ena iz Taiwan-a, "Tukaj bi vsi šli domov, ampak bi pe vsi hotli bit plačani."
Zvečer se mi zelo spi ^.^˘
ponedeljek, maj 14, 2007
Dan: 040 - S polno paro
No, danes se mi je pričelo zaresno delo z kiwiji! In glede na to, da je to trenutno največja stvar s katero si zapolnim dan, bi bilo "fajn" ke ja opišem kako poteka. Kaj drugega zanimivega skoraj tako ali tako ne počnem ^.^˘
Začne se tukaj:
Vhod skozi menzo številka 2 kjer lahko tudi pustim svojo torbo z kosilom in podobno. Tu se ni zabat da bi kaj zginilo ^.^
Tu potem pot vodi našrej v delovno dvorano številka 2, kjer na sredi stoji stoji en velikanski tekoči trak, kjer je na prvi strani priklopjen "dostavjalnik" kiwija, kateri ga spusti skozi napravo kateri nanj lepi nalepke.
Tako nadaljuje kiwi pot po drugem tekočem traku (še vedno del tavelikega tekočega traka), ki je sestavljen iz kolesc, ki sproti zmerijo težo in velikost kiwija, katererega potem spusti še na zadnji, normalni tekoči trak, kateri prinese kiwi, lepo preštetega do pladnja, s katerega ga potem jaz poberem, pregledam in zloživ v škatlo.
Tako sem danes delal z škatlo v kateri je 56 kiwijev!
Tako zlagam kiwi od 7:30 do 17:00 ^.^˘
No ja, saj imam vmes še dve pavze pri kateri nam servijajo čaj, piškote in toast z maslom ^.^
Oh ja, in kosilo. Definitivno kosilo! Brez tega ne gre.
Začne se tukaj:
Vhod skozi menzo številka 2 kjer lahko tudi pustim svojo torbo z kosilom in podobno. Tu se ni zabat da bi kaj zginilo ^.^
Tu potem pot vodi našrej v delovno dvorano številka 2, kjer na sredi stoji stoji en velikanski tekoči trak, kjer je na prvi strani priklopjen "dostavjalnik" kiwija, kateri ga spusti skozi napravo kateri nanj lepi nalepke.
Tako nadaljuje kiwi pot po drugem tekočem traku (še vedno del tavelikega tekočega traka), ki je sestavljen iz kolesc, ki sproti zmerijo težo in velikost kiwija, katererega potem spusti še na zadnji, normalni tekoči trak, kateri prinese kiwi, lepo preštetega do pladnja, s katerega ga potem jaz poberem, pregledam in zloživ v škatlo.
Tako sem danes delal z škatlo v kateri je 56 kiwijev!
Tako zlagam kiwi od 7:30 do 17:00 ^.^˘
No ja, saj imam vmes še dve pavze pri kateri nam servijajo čaj, piškote in toast z maslom ^.^
Oh ja, in kosilo. Definitivno kosilo! Brez tega ne gre.
nedelja, maj 13, 2007
Dan: 039 - Zares lena nedelja
Priznam, ni se mi dalo kaj veliko zanimivega danes počet!
Porihtal računalnik do konca. Malo sprehodil po soncu. Zvečer pa skupaj z Renejem pogledal do konca izposojene DVD-je. Prav zanimivo (in rahlo strašljivo) kakšne filme se najde tu v videotekah.
Ampak o vsem tem kdaj drugič, je treba za spremembo celo iti malo prej spat na račun pridobljenega dela z kiwiji.
Porihtal računalnik do konca. Malo sprehodil po soncu. Zvečer pa skupaj z Renejem pogledal do konca izposojene DVD-je. Prav zanimivo (in rahlo strašljivo) kakšne filme se najde tu v videotekah.
Ampak o vsem tem kdaj drugič, je treba za spremembo celo iti malo prej spat na račun pridobljenega dela z kiwiji.
sobota, maj 12, 2007
Dan: 038 - Novi okusi
Dopoldne (z veseljem, ker je bil to prvi vikend po delu, saj ne da bi že veliko predelal, ampak vseeno) sem si vzel še malo časa za igračkanje z računalnikom. Glede na to, da zdaj kolikor toliko internet funkcionira, je še nekaj malih malenkosti (kot so zvočna in zaslon na dotik) katerih je bilo treba poštimati na sistemu. Cena pač, za uporabljanje najnovejše strojne opreme ^.^˘
In za vse, ki bi mi želeli pomagati z nasveti kot so "Kaj se mučiš, če ti je pod Windovs-i delalo!" in podobnimi, vas samo toliko informiram da; *Touchscreen* tudi pod Windows-i bil še bolj razkalibriran kot tu še ne kalibriran IN pod windowsi (Vista v tem primeru) zaenkrat še ne dela SPDIF (digitalni zvočni) izhod, ker nima strojno podprtega DRM-a (Digital Rights Management, ki omogoča NEpredvajanje nepodpisanih digitalnih vsein). Kot sem že omenil *Vista is a joke*. Aja, pa jasno, ni vseh driverjev za Windowse XP, tako da tudi ta opcija odpade.
Po kratkem tehničnem relaksiranju (in to pravim z manjšim sarkazmom, tehnično podkovani ljudje boste vedel kaj mislim s tem) je bil čas še za en sprehod po mestu z renejem, da se vidi kaj se novega dogaja.
Jasno, lačna (vsaj jaz kot volk), je bilo treba obiskat najljubšo restavracijo. Kot že stalna gosta naju je šef in glavni kuhar že tako vesel, da pride mimo povprašat kako kaj in kaj je novega.
In sva mu z renejem že tako všeč, da imava že dostop do njegovih dnevnih specialitet, katere niso na jedilniku ^.^
Tokrat ravno, dobili pripeljan svež ulov, med njimi tudi sveže ulovljeno tuno, za katero je vprašal če jo želiva sprobat, nama jo lahko skuha. Tega ni šlo zamudit:
Tuna v omaki iz limete in ingverja z zelenjavo! Vem da ste že siti tehle slik, samo to je bilo tako neverjetno dobro, da se sploh ubesedit ne da. Sploh ni imelo okusa po ribah (očitno manjkal okus po konzervansih in/ali težkih kovinah) ampak po lahkem sladkastem mesu <3
Mjav mjav =^.^=
Ker pa sva bila že ravno tukaj (ne v centru mesta ampak obalni del) sem si izboril še "sprehod" (resnici na ljubo, 5 minutno vožnjo) do sladoleda. Tokratna izbira, kokosov sladoled z *marshmallow*-om:
Ja, to je ta *pinky* stvar! Kdo bi si mislil, da obstaja sladoled z *happy* okusom. Resno, drugače se ga ne da opisat.
Ta dan je nekdo nekje dobil idejo za mango z naslovom *Tasty ice cream with happy taste from a cute ice cream girl*. Upam da bo kdaj izdana!
In za vse, ki bi mi želeli pomagati z nasveti kot so "Kaj se mučiš, če ti je pod Windovs-i delalo!" in podobnimi, vas samo toliko informiram da; *Touchscreen* tudi pod Windows-i bil še bolj razkalibriran kot tu še ne kalibriran IN pod windowsi (Vista v tem primeru) zaenkrat še ne dela SPDIF (digitalni zvočni) izhod, ker nima strojno podprtega DRM-a (Digital Rights Management, ki omogoča NEpredvajanje nepodpisanih digitalnih vsein). Kot sem že omenil *Vista is a joke*. Aja, pa jasno, ni vseh driverjev za Windowse XP, tako da tudi ta opcija odpade.
Po kratkem tehničnem relaksiranju (in to pravim z manjšim sarkazmom, tehnično podkovani ljudje boste vedel kaj mislim s tem) je bil čas še za en sprehod po mestu z renejem, da se vidi kaj se novega dogaja.
Jasno, lačna (vsaj jaz kot volk), je bilo treba obiskat najljubšo restavracijo. Kot že stalna gosta naju je šef in glavni kuhar že tako vesel, da pride mimo povprašat kako kaj in kaj je novega.
In sva mu z renejem že tako všeč, da imava že dostop do njegovih dnevnih specialitet, katere niso na jedilniku ^.^
Tokrat ravno, dobili pripeljan svež ulov, med njimi tudi sveže ulovljeno tuno, za katero je vprašal če jo želiva sprobat, nama jo lahko skuha. Tega ni šlo zamudit:
Tuna v omaki iz limete in ingverja z zelenjavo! Vem da ste že siti tehle slik, samo to je bilo tako neverjetno dobro, da se sploh ubesedit ne da. Sploh ni imelo okusa po ribah (očitno manjkal okus po konzervansih in/ali težkih kovinah) ampak po lahkem sladkastem mesu <3
Mjav mjav =^.^=
Ker pa sva bila že ravno tukaj (ne v centru mesta ampak obalni del) sem si izboril še "sprehod" (resnici na ljubo, 5 minutno vožnjo) do sladoleda. Tokratna izbira, kokosov sladoled z *marshmallow*-om:
Ja, to je ta *pinky* stvar! Kdo bi si mislil, da obstaja sladoled z *happy* okusom. Resno, drugače se ga ne da opisat.
Ta dan je nekdo nekje dobil idejo za mango z naslovom *Tasty ice cream with happy taste from a cute ice cream girl*. Upam da bo kdaj izdana!
petek, maj 11, 2007
Dan: 037 - *Woot*
Danes sem se odločil, da grem z Renejem v Te Puke uredit nekaj stvari!
Na spisku so bile; bančna kartica, pralnica in pakirnica kiwija, da vidim kaj toliko časa traja vse to!
Vezan na prevoz, sem zopet prišel v mesto nekoli zgodaj za vse namenjene stvari, tako da sem odmahal še en potem po še neraziskanih ulicah.
In tako se mimogrede najde med stanovanjskimi ulicami kakšen mali muzejček. Primer takega zgleda takole:
In seveda tudi tu ne primankuje zanimivih znakov:
Tu lahko z veseljem sporočim, da je tokratna bančna kartica delovala ^.^
Oborožen z bančno podporo, sem se odpravil proti pakirnici, ker nekako imeti bančno kartico brez kaj valute na njej je nekako bresmiselno ne?
Tako prispem tja. Tokrat vse v polnem teku! Stopim k vodji izmene in rečem "Dzravo, spet sem jaz!"
Po standardnem vprašanju če iščem delo in mojem odgovoru "am, JA", sem še omenil, da bi lahko že kar začel. "Super!" mi je blo odgovorjeno, "Počakaj tukaj."
Čakam par minut, nakar se vrne z pogodbo za izpolnit.
In jaz sem bil "... am to sem jaz že izpolnil!"
"Ah, vredu, lahko napišeš ime, da poiščem kje je tvoja pogodba?"
Napišem ime ...
In dobim odgovor "Am, to mi je nekam znano."
In jaz sem bil ^.^˘ "... am, mogoče zato ker smo isto stvar počel že prejšnji teden?"
"Počakaj še malo."
Še nekaj minut mine, nakar se vrne z celim kupom teh pogodb, čez katere (isto kot prejšnji tede) preiščeva za mojo.
In ko je bila končno najdena, "Oh, ziher da še ne delaš?"
Ko smo vzpoztavel, da ziher še ne, sem dobilm možnost da lahko začnem že takoj po kosilu čez pol ure, dobil predpasnik in rokavice in bil vpisan v sistem!
Wii, tako sem danes že delal pol izmene z kiwiji!
In srečal celi kup odbitega folka notri z vseh koncev in krajev ^.^
Njavečja fora pa je bila, ko sem odgovarjal z kod sem, pa ena izjavi da ve kje je Slovenija! In po vprašanju, kako to, sem dobil odgovor da je iz Češke. In potem sva oba naenkrat v isti glas *Ow, we're almost neighbors* ^.^
Zvečer sem pa bil tako lačen, da sem si naredil nekaj truda pa poiskal *Junk Food*, tako da sem imel vsaj nekaj podobnega naši normalni hrani za se najest.
Na spisku so bile; bančna kartica, pralnica in pakirnica kiwija, da vidim kaj toliko časa traja vse to!
Vezan na prevoz, sem zopet prišel v mesto nekoli zgodaj za vse namenjene stvari, tako da sem odmahal še en potem po še neraziskanih ulicah.
In tako se mimogrede najde med stanovanjskimi ulicami kakšen mali muzejček. Primer takega zgleda takole:
In seveda tudi tu ne primankuje zanimivih znakov:
Tu lahko z veseljem sporočim, da je tokratna bančna kartica delovala ^.^
Oborožen z bančno podporo, sem se odpravil proti pakirnici, ker nekako imeti bančno kartico brez kaj valute na njej je nekako bresmiselno ne?
Tako prispem tja. Tokrat vse v polnem teku! Stopim k vodji izmene in rečem "Dzravo, spet sem jaz!"
Po standardnem vprašanju če iščem delo in mojem odgovoru "am, JA", sem še omenil, da bi lahko že kar začel. "Super!" mi je blo odgovorjeno, "Počakaj tukaj."
Čakam par minut, nakar se vrne z pogodbo za izpolnit.
In jaz sem bil "... am to sem jaz že izpolnil!"
"Ah, vredu, lahko napišeš ime, da poiščem kje je tvoja pogodba?"
Napišem ime ...
In dobim odgovor "Am, to mi je nekam znano."
In jaz sem bil ^.^˘ "... am, mogoče zato ker smo isto stvar počel že prejšnji teden?"
"Počakaj še malo."
Še nekaj minut mine, nakar se vrne z celim kupom teh pogodb, čez katere (isto kot prejšnji tede) preiščeva za mojo.
In ko je bila končno najdena, "Oh, ziher da še ne delaš?"
Ko smo vzpoztavel, da ziher še ne, sem dobilm možnost da lahko začnem že takoj po kosilu čez pol ure, dobil predpasnik in rokavice in bil vpisan v sistem!
Wii, tako sem danes že delal pol izmene z kiwiji!
In srečal celi kup odbitega folka notri z vseh koncev in krajev ^.^
Njavečja fora pa je bila, ko sem odgovarjal z kod sem, pa ena izjavi da ve kje je Slovenija! In po vprašanju, kako to, sem dobil odgovor da je iz Češke. In potem sva oba naenkrat v isti glas *Ow, we're almost neighbors* ^.^
Zvečer sem pa bil tako lačen, da sem si naredil nekaj truda pa poiskal *Junk Food*, tako da sem imel vsaj nekaj podobnega naši normalni hrani za se najest.
četrtek, maj 10, 2007
Dan: 036 - Malenkost dolgočasno
Danes je bil eden izmed onih dni, ko se ti enostavno ničesar ne ljubi počet.
Rahlo sivo nebo, rahlo ne preveč tople temperature in še vedno brez klica iz kivi pakirnice T-T
Skratka, rahlo dolgočasno vzdušje ...
Se pa je zato dan odkupil proti večeru z izletom v mesto na večerjo:
Wow, kako ste uganel? Ja, zopet ista kitajska, zopet ista miza, drugačem okus ^.^˘ Pa saj veste, da imate radi take slike!
Po večerji pa izlet v "Warehouse", diskontrno prodajalno manj prehrambenih izdelkov, po ogrevanje. Saj ne, da bi imel ka proti avtentičnem občutku kampiranja, ampak pravijo da je nekaj na spanju pri malo bolj humanih temperaturah ^.^˘
Dramatiziram malo, ampak je pa res fajn spat na malo bolj toplem!
Vse potrebno:
Ja, to je vhod v mojo spalnico z japonskimi vrati v ozadju ^.^
In seveda še končni produkt:
Zdaj pa lepo toplo spat!
Rahlo sivo nebo, rahlo ne preveč tople temperature in še vedno brez klica iz kivi pakirnice T-T
Skratka, rahlo dolgočasno vzdušje ...
Se pa je zato dan odkupil proti večeru z izletom v mesto na večerjo:
Wow, kako ste uganel? Ja, zopet ista kitajska, zopet ista miza, drugačem okus ^.^˘ Pa saj veste, da imate radi take slike!
Po večerji pa izlet v "Warehouse", diskontrno prodajalno manj prehrambenih izdelkov, po ogrevanje. Saj ne, da bi imel ka proti avtentičnem občutku kampiranja, ampak pravijo da je nekaj na spanju pri malo bolj humanih temperaturah ^.^˘
Dramatiziram malo, ampak je pa res fajn spat na malo bolj toplem!
Vse potrebno:
Ja, to je vhod v mojo spalnico z japonskimi vrati v ozadju ^.^
In seveda še končni produkt:
Zdaj pa lepo toplo spat!
sreda, maj 09, 2007
Dan: 035 - Normalizacija
Uf, končno uspleo nadoknaniti zamujeno na blogu! Ostalo pa je še nekaj mailov za prebrat in odpisat ^.^˘
Bilo super spet malo it skakat po soncu, čeprav se tu že počasa čuti svežina prihajajoče zime. Zime? Ja, dobil sem že nekaj takih vprašanj, tako da še za vse malo v zaostanku z geografijo, Nova Zelandija je na Južni polobli, kar pomeni, da so tu letni časi zamnejani! Če ni to na glavo obrjena dežela ^.^˘
Dobil danes tudi zamenjavo za nedelujočo bančno kartico:
Wii, spet bomo šli v mesto! Pa mimogre še potrkal pri pakirnici kiwija in rekel, da zdaj ko mam kartico, bi rad mel še kaj na njej ^.^˘
Bilo super spet malo it skakat po soncu, čeprav se tu že počasa čuti svežina prihajajoče zime. Zime? Ja, dobil sem že nekaj takih vprašanj, tako da še za vse malo v zaostanku z geografijo, Nova Zelandija je na Južni polobli, kar pomeni, da so tu letni časi zamnejani! Če ni to na glavo obrjena dežela ^.^˘
Dobil danes tudi zamenjavo za nedelujočo bančno kartico:
Wii, spet bomo šli v mesto! Pa mimogre še potrkal pri pakirnici kiwija in rekel, da zdaj ko mam kartico, bi rad mel še kaj na njej ^.^˘
torek, maj 08, 2007
Dan: 034 - Splošno znanje
Danes sem se naučil, da tu ne poznajo "IPv6" (če ne veste kaj je to, nič za to, samo da veste ga tega nimajo). In ga nimajo nikjer ne podprtega ne implementiranega. Posledično se sem pošilja in prodaja vsa *buggy* elektronska roba.
Kot naprimer tanovi router. Na uradni strani, sploh ni podpore zanj, niti *firmware*-a za nadgradit. Obstaja podpora za serijo A, serijo C, serijo D in serijo E! Malo bolj pozorne lahko tu pomirim, da še nisem tolko disleksičen in izpustil črko v abecedi. Podpora in *firmware* za serijo B, ki je namenjena za eksplicitno za Novo Zelandijo se je nahajala, na podstrani za pacifik, oddelku za Avstralijo, ftp strežniku od univerze tam, kjer ima *software mirror* v treh podmapah označene pod *Router*.
Do tega sem prišel in zvedel tako, da sem cel dan na roke rezolval naslove od strani.
In kaj vse to kar sem se naučil pomeni? Da vsi malo naprednejši sistemi, ki imajo vklopjeno podporo za IPv6 in hočejo rezolvat naslove skozi *DNS resolver* na tem routerju, se ta sesuje in pošlje nazaj prvih 32 bitov *default* IPv6 naslova, ki se v IPv4 svet prevede v 1.0.0.0
Zdaj, ko sem sem pridobil tole splošno znanje od tu, je bila rešitev čisto enostavna. Uporabit prostodostopni *DNS resolver* na netu.
*OpenDNS saves the day*
Končno, net dela tako kot treba, samo sem za ta dan imel tehnologije vrh glave in šel spat!
Kot naprimer tanovi router. Na uradni strani, sploh ni podpore zanj, niti *firmware*-a za nadgradit. Obstaja podpora za serijo A, serijo C, serijo D in serijo E! Malo bolj pozorne lahko tu pomirim, da še nisem tolko disleksičen in izpustil črko v abecedi. Podpora in *firmware* za serijo B, ki je namenjena za eksplicitno za Novo Zelandijo se je nahajala, na podstrani za pacifik, oddelku za Avstralijo, ftp strežniku od univerze tam, kjer ima *software mirror* v treh podmapah označene pod *Router*.
Do tega sem prišel in zvedel tako, da sem cel dan na roke rezolval naslove od strani.
In kaj vse to kar sem se naučil pomeni? Da vsi malo naprednejši sistemi, ki imajo vklopjeno podporo za IPv6 in hočejo rezolvat naslove skozi *DNS resolver* na tem routerju, se ta sesuje in pošlje nazaj prvih 32 bitov *default* IPv6 naslova, ki se v IPv4 svet prevede v 1.0.0.0
Zdaj, ko sem sem pridobil tole splošno znanje od tu, je bila rešitev čisto enostavna. Uporabit prostodostopni *DNS resolver* na netu.
*OpenDNS saves the day*
Končno, net dela tako kot treba, samo sem za ta dan imel tehnologije vrh glave in šel spat!
ponedeljek, maj 07, 2007
Dan: 033 - Sam svoja tehnična podpora
Cel dan čakal na klic kdaj bo kaj prostora v pakirnici kiwija (enkrat tale teden tu pomeni točno to, "enkrat") in sedel za računalnikom, poizkušal usposobit interet.
Novi router je super! Vsem dela tako kot more! Samo meni ne!
Vsak naslov katerega hočem obiskat rezolva v "1.0.0.0" Razen če ga prej ročno v konzoli pingam. Kar pa je za brskanje po straneh totalno neuporabno.
Novi router je super! Vsem dela tako kot more! Samo meni ne!
Vsak naslov katerega hočem obiskat rezolva v "1.0.0.0" Razen če ga prej ročno v konzoli pingam. Kar pa je za brskanje po straneh totalno neuporabno.
nedelja, maj 06, 2007
Dan: 032 - Pravzaprav zelo dober teden
Mogoče se je komu v prejšnjem postu zdela informacija o moji uri odhoda k spanju rahlo nepomembna, se navezuje na današnjo informacijo, da sem se ustal pokonci že ob osmih ...
Net. Tukaj? Groza!
Pravzaprav ne, da bi bil internet kot sam kriv, ampka mu pomaga dejstvu, da sem bil tu priklopjen na routerju, kateri bi bil pri nam sploh prepovedan bit prodajan v trgovini.
In tako se je odločlo, izlet po novega! Malo pobrskati po trgovinah, pogledat kaj je stabilnega in poceni.
Seveda mimogrede se najdejo še kakšne cvetlice oglaševanja:
Tole je bolj mili primerek tega, ampak tu, je lahko karkoli, pa če bo gori nalepka z reklamo ali napisom, da je to tudi za to in to, bo narod navalil.
Pri hladilnikih je samo pomembno da piše da se lahko v njem dobro hladi pivo ^.^˘
Z novim Routerjem, sva se z renejem odločla, da nakupovalni izlet nadgradima v celodnevni izlet:
Malo naokoli po sončnem centru! Ljudje tu pravijo, da zgledam "full" mlajše! Potem mi pa pač ne preostane drugega, kot da se obnašam letom primerno:
Sončo in dosti toplo celo za en zelo zanimiv sladoled:
In seveda, takšenle dan je treba zaključit v najljubši restavraciji v mestu! Ja, spet sem bil v oni kitajski ^.^ Tokrat z zelenjavno omleto:
Ja, miza je še vedno ista!
Net. Tukaj? Groza!
Pravzaprav ne, da bi bil internet kot sam kriv, ampka mu pomaga dejstvu, da sem bil tu priklopjen na routerju, kateri bi bil pri nam sploh prepovedan bit prodajan v trgovini.
In tako se je odločlo, izlet po novega! Malo pobrskati po trgovinah, pogledat kaj je stabilnega in poceni.
Seveda mimogrede se najdejo še kakšne cvetlice oglaševanja:
Tole je bolj mili primerek tega, ampak tu, je lahko karkoli, pa če bo gori nalepka z reklamo ali napisom, da je to tudi za to in to, bo narod navalil.
Pri hladilnikih je samo pomembno da piše da se lahko v njem dobro hladi pivo ^.^˘
Z novim Routerjem, sva se z renejem odločla, da nakupovalni izlet nadgradima v celodnevni izlet:
Malo naokoli po sončnem centru! Ljudje tu pravijo, da zgledam "full" mlajše! Potem mi pa pač ne preostane drugega, kot da se obnašam letom primerno:
Sončo in dosti toplo celo za en zelo zanimiv sladoled:
In seveda, takšenle dan je treba zaključit v najljubši restavraciji v mestu! Ja, spet sem bil v oni kitajski ^.^ Tokrat z zelenjavno omleto:
Ja, miza je še vedno ista!
sobota, maj 05, 2007
Dan: 031 - Mala Nova Zelandija
Wii, danes bo en celi mesec kar sem na poti ^.^ Zanimivi časi, ni kaj!
Dopoldne se ukvarjal z netom, populil lase, ukvarjal z netom še malo, uspel usposobit ravno toliko, da sem si do konca namesti sistem na Loti in obupal!
Popoldne gledel nadaljevanke z Renejem in zabušaval.
Zvečer pa sem imel svoj prvi zmenek v Novi Zelandiji ^.^
In s tem zgubil pravico da lahko obtožujem Reneja, da je paranoičen. Ni bilo načrtovano ali karkoli ^.^˘
Dekle s katero sem sedel na letalu, Jessica, ki se je vračala z počitnic iz Malazije, se je ravno preselila v Taurango, vendar se zdaj enkrat vrača nazaj v Wellington. Na račun tega sem bil povabljen ven, da rečem *Hi & Bye*, ker ne zgodi se vsak da, da takole srečaš folk, ki ga spoznavaš na letalih!
Neuradno; *piercing* na jeziku je zanimiva stvar ^//^˘
Kakorkoli že, prvič da sem, ne samo zdržal v kakršnem koli klubu do dveh zjutraj, amak zdržal v klubu na plesišču do dveh zjutraj:
Je pa zvečer zunaj že kar hladno!
Še nekaj zanimivosti v sklopu na glavo obrjene dežele, glede vikendow tu! Kar je pri nam veliki in težko pričakovani dan petek, za žuriranje zunaj in vse stvari povezane z relaksacijo, je tu to sobota! Pravzaprav sobota popoldne. Pozno popoldne!
In ko smo ravno že pri zanimivostih, so tu osebnosti med spoloma zamenjane, kakor pa smo jih navajeni na stari celini. Ne pravim preference, ampak osebnosti ^.^˘ Seveda obstajajo izjeme, ki bi se nam zdele normalne, ampak obstajajo tudi pri nam izjeme, ki bi se zdele njim normalne.
Domov prišel in zaspal šele ob treh in zaspal šele ob štirih zjutraj.
Dopoldne se ukvarjal z netom, populil lase, ukvarjal z netom še malo, uspel usposobit ravno toliko, da sem si do konca namesti sistem na Loti in obupal!
Popoldne gledel nadaljevanke z Renejem in zabušaval.
Zvečer pa sem imel svoj prvi zmenek v Novi Zelandiji ^.^
In s tem zgubil pravico da lahko obtožujem Reneja, da je paranoičen. Ni bilo načrtovano ali karkoli ^.^˘
Dekle s katero sem sedel na letalu, Jessica, ki se je vračala z počitnic iz Malazije, se je ravno preselila v Taurango, vendar se zdaj enkrat vrača nazaj v Wellington. Na račun tega sem bil povabljen ven, da rečem *Hi & Bye*, ker ne zgodi se vsak da, da takole srečaš folk, ki ga spoznavaš na letalih!
Neuradno; *piercing* na jeziku je zanimiva stvar ^//^˘
Kakorkoli že, prvič da sem, ne samo zdržal v kakršnem koli klubu do dveh zjutraj, amak zdržal v klubu na plesišču do dveh zjutraj:
Je pa zvečer zunaj že kar hladno!
Še nekaj zanimivosti v sklopu na glavo obrjene dežele, glede vikendow tu! Kar je pri nam veliki in težko pričakovani dan petek, za žuriranje zunaj in vse stvari povezane z relaksacijo, je tu to sobota! Pravzaprav sobota popoldne. Pozno popoldne!
In ko smo ravno že pri zanimivostih, so tu osebnosti med spoloma zamenjane, kakor pa smo jih navajeni na stari celini. Ne pravim preference, ampak osebnosti ^.^˘ Seveda obstajajo izjeme, ki bi se nam zdele normalne, ampak obstajajo tudi pri nam izjeme, ki bi se zdele njim normalne.
Domov prišel in zaspal šele ob treh in zaspal šele ob štirih zjutraj.
petek, maj 04, 2007
Dan: 030 - Cestno prometni predpisi
Sonce, toplo, sprehod se je zdel kot dobra ideja ^.^
Pa povejmo nekaj o tukajšnjih prometnih navadah, katere so, kot vse stvari, ampak res vse obrjene na glavo (in to ne samo dobesedno, kar je še vedno hecen občutek da stojim na "spodnji" strani zemlje in ne padem dol ^.^˘).
Kot prva najbolj opazna razlika tule je, da vozijo tu po "napačni" strani:
Če bo kdo slučajno malo pobližje si ogledal sliko, ga bo verjetno nekaj zmotilo na avtu. Namig je pa tole; pozorno poglejte na kateri strani je voznik!
In čeprav vozijo po levi strani (in bi bilo nekako logično za pričakovat, da bi se potem tu nekako normalno razvilo "Levo Pravilo"), še vedno osnova za vsa pravila "Desno Pravilo" z nekaterimi prirejenimi izjemami. Vsekakor se zanimiv občutek prvič z kom peljati v avtu ^.^
In, ko smo že enkrat omenjali prehode za pešče, tukaj še fotodokumentacija ...
Prvi tip je normalni prehod za pešce, vidno označen, z stereotipično zebro narisano skozi cestišče, pri katerem ti vsi, ampak res vsi, ustavljajo že ko si še vedno kakšen meter ali dva pred cesto:
In drugi tip prehoda za pešce, označen na isti način vendar brez zebre, na katerem velja pravilo "Prosto za vse!", kjer se ljudje ne ustavljajo, tudi če si na sredi ceste:
In še ena prometna zanimivost (zanimivo, radiji tu imajo celo zanimivo negenerično vsebino in veliko veliko manj vmesnih reklam), je ta, da so pravkar končali prometno raziskavo, ki je pokazala da so v Novi Zelandiji žense veliko boljše voznice od predstavnikov moje populacije ^.^˘
Drugače pa še vedno problemi z netom T-T
Pa povejmo nekaj o tukajšnjih prometnih navadah, katere so, kot vse stvari, ampak res vse obrjene na glavo (in to ne samo dobesedno, kar je še vedno hecen občutek da stojim na "spodnji" strani zemlje in ne padem dol ^.^˘).
Kot prva najbolj opazna razlika tule je, da vozijo tu po "napačni" strani:
Če bo kdo slučajno malo pobližje si ogledal sliko, ga bo verjetno nekaj zmotilo na avtu. Namig je pa tole; pozorno poglejte na kateri strani je voznik!
In čeprav vozijo po levi strani (in bi bilo nekako logično za pričakovat, da bi se potem tu nekako normalno razvilo "Levo Pravilo"), še vedno osnova za vsa pravila "Desno Pravilo" z nekaterimi prirejenimi izjemami. Vsekakor se zanimiv občutek prvič z kom peljati v avtu ^.^
In, ko smo že enkrat omenjali prehode za pešče, tukaj še fotodokumentacija ...
Prvi tip je normalni prehod za pešce, vidno označen, z stereotipično zebro narisano skozi cestišče, pri katerem ti vsi, ampak res vsi, ustavljajo že ko si še vedno kakšen meter ali dva pred cesto:
In drugi tip prehoda za pešce, označen na isti način vendar brez zebre, na katerem velja pravilo "Prosto za vse!", kjer se ljudje ne ustavljajo, tudi če si na sredi ceste:
In še ena prometna zanimivost (zanimivo, radiji tu imajo celo zanimivo negenerično vsebino in veliko veliko manj vmesnih reklam), je ta, da so pravkar končali prometno raziskavo, ki je pokazala da so v Novi Zelandiji žense veliko boljše voznice od predstavnikov moje populacije ^.^˘
Drugače pa še vedno problemi z netom T-T
četrtek, maj 03, 2007
Dan: 029 - Eden tistih lenih dni
Danes se mi je bolj kot ne luštalo spati ^.^
Kar sem počel zelo produktivno in intenzivno.
Vmes pa sem se še špilal z inštalacijo sistema na "Loti" (ljubkovalno ime za "Loviatar", katerga sem si zmislil na račun tega, da se mi ni dalo izgovarjati celega imena).
Do večera nič omembe vrednega, razen tega, da ni bil dostopen Google in Gmail in Bloger in vse ostale Googlove storitve, tako da sem bil komunikacijsko odrezan od sveta T-T
Zvečer pa sem šel malo z Renejem po trgovinah in našel nekaj zanimivih igrač:
In ponovni obisk kitajske! Če pa sva obljubila kuharju, da prideva še na obisk ^.^˘ Tokrat naročil ribo v limonini omaki:
Kar je bilo enostavno *wow*! Resno, boljše kitajske hrane še nisem jedel! In da vam prihranim trud in štetje vzorcev na mizi, ja to je ista miza z istega zornega kota ^.^
Potem pa je bila ura že pozno.
Kar sem počel zelo produktivno in intenzivno.
Vmes pa sem se še špilal z inštalacijo sistema na "Loti" (ljubkovalno ime za "Loviatar", katerga sem si zmislil na račun tega, da se mi ni dalo izgovarjati celega imena).
Do večera nič omembe vrednega, razen tega, da ni bil dostopen Google in Gmail in Bloger in vse ostale Googlove storitve, tako da sem bil komunikacijsko odrezan od sveta T-T
Zvečer pa sem šel malo z Renejem po trgovinah in našel nekaj zanimivih igrač:
In ponovni obisk kitajske! Če pa sva obljubila kuharju, da prideva še na obisk ^.^˘ Tokrat naročil ribo v limonini omaki:
Kar je bilo enostavno *wow*! Resno, boljše kitajske hrane še nisem jedel! In da vam prihranim trud in štetje vzorcev na mizi, ja to je ista miza z istega zornega kota ^.^
Potem pa je bila ura že pozno.
sreda, maj 02, 2007
Dan: 028 - Uradne ure
Danes je bilo na seznamu kar nekaj stvari za uredit, tako da smo zopet prakticirali zgodnje vstajanje z namenom, da ujamem prevoz z Renejem v Te Puke.
Tako je bil začetek dneva prav *spooky*. Vožnja v Te Puke, ki traja okoli 20 minut, se je začela sončno, nato pa sprevrgla v nekaj kar je bilo še bolj čudnega od megle! Ampak to je zgledalo tako, vožnja po čisto jasnem delu zprebliževanjem morju, pa si od daleč lahko opazoval bledikast "zid" skozi katerega se ni videlo nič. In je bilo prav hecno se vozit po cesti, nekaj metrov od cestišča pa opazovati bel zid nečesa, kateri se počasa prebližuje k tebi.
Enkrat znotraj, pa si lahko videl dežne kapljice ki so padale počasi kot snežinke! Ampak to ne v stilu malih razpršenih kapljic kot v naši domači megli, ampak prave dežne kaplje.
Kar je celo stvar naredilo še bolj *spooky* z prihodom v mesto. Okoli mesta, sama belina, center, pa zopet kot da bi stopil skozi zid, jasno in sončno. No, saj jaz še nisem videl padlega oblaka, ki bi se zavestno izogibal centra mesta ^.^
Že z nekaj časa, pred odprtjem vsega pomembnega, sem šel malo raziskovati kako mesto zgleda v tem zanimivem somraku:
Oh ja, treba še omenit, da imajo tu zelo velik smisel za humor kar se oglaševanja tiče! In to vsepovsod (revije, radio, tv) so reklame v takem stilu:
Pa so se začeli opravki!
Najprej obisk na banko, ker sem dobil svojo bančno kartico, ampak tu je sistem tak, da ne dobiš PIN kode poleg po pošti, ampak moreš it na banko in si jo sam zbrat nakar ti jo na mestu zapečejo na kartico. Tu lahko omenim še, da dobim novo kartico. Moja je bila pokvarjena ^.^˘
Nato sem šel na center za sezonsko delo po papirje, ki naj bi danes prišli. In jih skoraj niso našli. Tu smo se naučili danes, da pri vprašanju za "ime", kar je pri nas navada, da se pove priimek, ker ponavadi kataloški sistemi pri nam delujejo tako, delujejo tu tako, da se pove ime! Ker, kakor sem zvedel, oni verjamejo v dana imena bolj kot družinska imena.
Malo kulturne izobrazbe kasneje in že sem imel svojo delovno vizo:
S tem in z novopridobljeno IRD kodo (Novo Zelandska verzija davčne številke) sem se odpravil še enkrat pogledat v pakirnico kiwija, kjer sem sklenil pogodbo da me vzamejo, če imajo že kaj prostora. Ker klicali me še niso nič. No, sem kmalu ugotovil, da obstaja dober razlog za to. Pravzaprav dva! Prvi, da so pravkar proizvodnjo zamenjali iz navadnega na organski kiwi in so zato moral vse prečistiti in niso še pripeljali organskega kiwija v skladišče za obdelavo. In drugi je, da se je moja pogodba rahlo založila! To biti Nova Zelandija ^.^˘ Po 5-ih miutah pomaganja iskanja po pisarni, sem oddal še nanovo pridobljene podatke, preveril če se je tokrat spravila na kakšno bolj dostopno mesto in se zmenil, da me pokličejo naslednji teden, ko prispe prva pošiljka organskega kiwija.
Zopet še z nekaj časa za premostit pred odhodom domov, sem šel še malo pohajkovati okoli! Do sedaj se je že zjasnilo, tako da ni bilo problema. Vsaj mislil sem tako. Ko sem bil ravno ene pol ure iz mesta je naredilo *groooom* in sem si rekel, da je čas da se obrnem nazaj. Pa sem imel to srečo da sem bil ravno pod enim od edinih oblakov, ki so lebdeli okoli mesta.
Pa nareki *kap ... ... ... kap*. Pa si mislim, "O, ha ha"! Pa naredi *kap ... kap ... ... plip* Jaz še vedno na poti v mesto. Pa naredi *viš*, pa začne padat doroben dež, ki izpari takoj ko se te dotakne. Jaz pa "Oh, to bom že preži ...", pa naredi *vuš* pa začne padat normalen dež. In jaz si mislim "Smešno ^.^˘".
Tako, že malo premočen na poti v mesto, mi sam od sebe ustavi avto ki se je pripeljal mimo, šofer pozdravi in reče naj skočim notri, da me zapelje v mesto!
Tu je reba omenit, da je tu folk neizmerno prijazen in ker tu niso vajeni pešcev, je čisto normalno, da se ljudje ustavljajo poleg tebe pa sprašujejo če je vse vredu. In ko jim rečeš da si samo na sprehodu, te najprej malo začudeno gledajo in po veliki večini izjavijo *Good one on ya mate* ^.^ In še v večje veselje jim je, če najdejo tako kakšnega turista ali popotnika, potem pa te že skoraj zapeljejo kamor hočeš, tako da lahko potem se pohvalijo koga so vse od kod srečal. Zanimiva dežela!
Takako prispem v mesto, pridem nekam pod streho in naredu *vuš* in začne liti tako močno, da to sploh niso bile dežne kaplje več, ampak je zgledalo tako kod da stojiš sredi slapa. videlo se je enako nikamor. In nato pomežiknem in me nekaj zmoti pri okolici. In sem čez kakšno minuto razmišljanja ugotovil, da je nehal padat dež in da sije sonce, ampak to se je zgodilo tako hitro, da sploh nisem uspel registrirat kdaj ^.^˘
Po prihodu domov pa sem počutil rahlo lenega in nisem delal nič koristnega kot to, da sem z Renejem in druščino gledal nadaljevanke na računalniku. In jedel čips ^.^
Tako je bil začetek dneva prav *spooky*. Vožnja v Te Puke, ki traja okoli 20 minut, se je začela sončno, nato pa sprevrgla v nekaj kar je bilo še bolj čudnega od megle! Ampak to je zgledalo tako, vožnja po čisto jasnem delu zprebliževanjem morju, pa si od daleč lahko opazoval bledikast "zid" skozi katerega se ni videlo nič. In je bilo prav hecno se vozit po cesti, nekaj metrov od cestišča pa opazovati bel zid nečesa, kateri se počasa prebližuje k tebi.
Enkrat znotraj, pa si lahko videl dežne kapljice ki so padale počasi kot snežinke! Ampak to ne v stilu malih razpršenih kapljic kot v naši domači megli, ampak prave dežne kaplje.
Kar je celo stvar naredilo še bolj *spooky* z prihodom v mesto. Okoli mesta, sama belina, center, pa zopet kot da bi stopil skozi zid, jasno in sončno. No, saj jaz še nisem videl padlega oblaka, ki bi se zavestno izogibal centra mesta ^.^
Že z nekaj časa, pred odprtjem vsega pomembnega, sem šel malo raziskovati kako mesto zgleda v tem zanimivem somraku:
Oh ja, treba še omenit, da imajo tu zelo velik smisel za humor kar se oglaševanja tiče! In to vsepovsod (revije, radio, tv) so reklame v takem stilu:
Pa so se začeli opravki!
Najprej obisk na banko, ker sem dobil svojo bančno kartico, ampak tu je sistem tak, da ne dobiš PIN kode poleg po pošti, ampak moreš it na banko in si jo sam zbrat nakar ti jo na mestu zapečejo na kartico. Tu lahko omenim še, da dobim novo kartico. Moja je bila pokvarjena ^.^˘
Nato sem šel na center za sezonsko delo po papirje, ki naj bi danes prišli. In jih skoraj niso našli. Tu smo se naučili danes, da pri vprašanju za "ime", kar je pri nas navada, da se pove priimek, ker ponavadi kataloški sistemi pri nam delujejo tako, delujejo tu tako, da se pove ime! Ker, kakor sem zvedel, oni verjamejo v dana imena bolj kot družinska imena.
Malo kulturne izobrazbe kasneje in že sem imel svojo delovno vizo:
S tem in z novopridobljeno IRD kodo (Novo Zelandska verzija davčne številke) sem se odpravil še enkrat pogledat v pakirnico kiwija, kjer sem sklenil pogodbo da me vzamejo, če imajo že kaj prostora. Ker klicali me še niso nič. No, sem kmalu ugotovil, da obstaja dober razlog za to. Pravzaprav dva! Prvi, da so pravkar proizvodnjo zamenjali iz navadnega na organski kiwi in so zato moral vse prečistiti in niso še pripeljali organskega kiwija v skladišče za obdelavo. In drugi je, da se je moja pogodba rahlo založila! To biti Nova Zelandija ^.^˘ Po 5-ih miutah pomaganja iskanja po pisarni, sem oddal še nanovo pridobljene podatke, preveril če se je tokrat spravila na kakšno bolj dostopno mesto in se zmenil, da me pokličejo naslednji teden, ko prispe prva pošiljka organskega kiwija.
Zopet še z nekaj časa za premostit pred odhodom domov, sem šel še malo pohajkovati okoli! Do sedaj se je že zjasnilo, tako da ni bilo problema. Vsaj mislil sem tako. Ko sem bil ravno ene pol ure iz mesta je naredilo *groooom* in sem si rekel, da je čas da se obrnem nazaj. Pa sem imel to srečo da sem bil ravno pod enim od edinih oblakov, ki so lebdeli okoli mesta.
Pa nareki *kap ... ... ... kap*. Pa si mislim, "O, ha ha"! Pa naredi *kap ... kap ... ... plip* Jaz še vedno na poti v mesto. Pa naredi *viš*, pa začne padat doroben dež, ki izpari takoj ko se te dotakne. Jaz pa "Oh, to bom že preži ...", pa naredi *vuš* pa začne padat normalen dež. In jaz si mislim "Smešno ^.^˘".
Tako, že malo premočen na poti v mesto, mi sam od sebe ustavi avto ki se je pripeljal mimo, šofer pozdravi in reče naj skočim notri, da me zapelje v mesto!
Tu je reba omenit, da je tu folk neizmerno prijazen in ker tu niso vajeni pešcev, je čisto normalno, da se ljudje ustavljajo poleg tebe pa sprašujejo če je vse vredu. In ko jim rečeš da si samo na sprehodu, te najprej malo začudeno gledajo in po veliki večini izjavijo *Good one on ya mate* ^.^ In še v večje veselje jim je, če najdejo tako kakšnega turista ali popotnika, potem pa te že skoraj zapeljejo kamor hočeš, tako da lahko potem se pohvalijo koga so vse od kod srečal. Zanimiva dežela!
Takako prispem v mesto, pridem nekam pod streho in naredu *vuš* in začne liti tako močno, da to sploh niso bile dežne kaplje več, ampak je zgledalo tako kod da stojiš sredi slapa. videlo se je enako nikamor. In nato pomežiknem in me nekaj zmoti pri okolici. In sem čez kakšno minuto razmišljanja ugotovil, da je nehal padat dež in da sije sonce, ampak to se je zgodilo tako hitro, da sploh nisem uspel registrirat kdaj ^.^˘
Po prihodu domov pa sem počutil rahlo lenega in nisem delal nič koristnega kot to, da sem z Renejem in druščino gledal nadaljevanke na računalniku. In jedel čips ^.^
torek, maj 01, 2007
Dan: 027 - Toplo popoldne
Danes je bil pravzaprav zelo vredu dan! Nehalo je deževati. Sonce je začelo sijat. In postalo je pravzaprav prcej vroče. Poudarek, tukaj je zdaj konec jeseni!
Treba vreme izkoristit in se odpravit malo ven, ker kot že nekaj časa nazaj omenjeno, so tu oblaki zelo nizko kar pripelje do zelo spektakularnega pogleda na nebo:
Ja, vem ja, slike same so dokaj, lahko rečem bedne proti temu kako to zgleda v živo! Zato pa imate mene tu, da vam povem ^.^
In ker je bilo lepo vreme in ker je enkrat treba začet in ker zdaj že (pre)dolgo nisem nič se rekreiral, sem vzel tale dan za ponovni začetek tekanja! Kondicija na psu, po 20-ih minutah teka sem imel samo še toliko moči da sem se privlekel domov, stuširal in zaspal.
Tako je prišel večer, jaz pa sem bil spet povabljen v *Hot Pools*-e na nočno kopanje! Au mišice ^.^˘
Lačna (kdo nebi bil) sva potem z Renejem malo raziskovala lokalne "prehranjevalnice" in našla eno malo, ampak res malo kitajsko restavracijo (samo temu se zaradi velikosti težko reče tako) za katero lahko rečem, da ima najboljšo kitajsko hrano katero sem bilokje sprobal! kuhar osebno pride mimo mize povprašat kaj se želi, kar pa se hrane in porcij samih tiče, pri nas (če se ima kosilo varianta) se dobi krožnik na katerem je tretina mesa in zelenjave, ki (lahko priznamo) ima okus kot vse ostale stvari na meniju in pa nekaj riža. Tukaj pa dobiš krožnik zvrhan samega tabolšega, nič prišparano in res res neverjetno dobro! Za poizkusit sem si naročil *Sataya Chicken*:
Sem že omenil, da je blo res ampak res neverjetno dobro?
P.S. Na račun lačnosti tukaj že dobršen del že zginil z krožnika preden se je uspel fotoaparat prižgat!
Treba vreme izkoristit in se odpravit malo ven, ker kot že nekaj časa nazaj omenjeno, so tu oblaki zelo nizko kar pripelje do zelo spektakularnega pogleda na nebo:
Ja, vem ja, slike same so dokaj, lahko rečem bedne proti temu kako to zgleda v živo! Zato pa imate mene tu, da vam povem ^.^
In ker je bilo lepo vreme in ker je enkrat treba začet in ker zdaj že (pre)dolgo nisem nič se rekreiral, sem vzel tale dan za ponovni začetek tekanja! Kondicija na psu, po 20-ih minutah teka sem imel samo še toliko moči da sem se privlekel domov, stuširal in zaspal.
Tako je prišel večer, jaz pa sem bil spet povabljen v *Hot Pools*-e na nočno kopanje! Au mišice ^.^˘
Lačna (kdo nebi bil) sva potem z Renejem malo raziskovala lokalne "prehranjevalnice" in našla eno malo, ampak res malo kitajsko restavracijo (samo temu se zaradi velikosti težko reče tako) za katero lahko rečem, da ima najboljšo kitajsko hrano katero sem bilokje sprobal! kuhar osebno pride mimo mize povprašat kaj se želi, kar pa se hrane in porcij samih tiče, pri nas (če se ima kosilo varianta) se dobi krožnik na katerem je tretina mesa in zelenjave, ki (lahko priznamo) ima okus kot vse ostale stvari na meniju in pa nekaj riža. Tukaj pa dobiš krožnik zvrhan samega tabolšega, nič prišparano in res res neverjetno dobro! Za poizkusit sem si naročil *Sataya Chicken*:
Sem že omenil, da je blo res ampak res neverjetno dobro?
P.S. Na račun lačnosti tukaj že dobršen del že zginil z krožnika preden se je uspel fotoaparat prižgat!
Naročite se na:
Objave (Atom)