Dopoldne (z veseljem, ker je bil to prvi vikend po delu, saj ne da bi že veliko predelal, ampak vseeno) sem si vzel še malo časa za igračkanje z računalnikom. Glede na to, da zdaj kolikor toliko internet funkcionira, je še nekaj malih malenkosti (kot so zvočna in zaslon na dotik) katerih je bilo treba poštimati na sistemu. Cena pač, za uporabljanje najnovejše strojne opreme ^.^˘
In za vse, ki bi mi želeli pomagati z nasveti kot so "Kaj se mučiš, če ti je pod Windovs-i delalo!" in podobnimi, vas samo toliko informiram da; *Touchscreen* tudi pod Windows-i bil še bolj razkalibriran kot tu še ne kalibriran IN pod windowsi (Vista v tem primeru) zaenkrat še ne dela SPDIF (digitalni zvočni) izhod, ker nima strojno podprtega DRM-a (Digital Rights Management, ki omogoča NEpredvajanje nepodpisanih digitalnih vsein). Kot sem že omenil *Vista is a joke*. Aja, pa jasno, ni vseh driverjev za Windowse XP, tako da tudi ta opcija odpade.
Po kratkem tehničnem relaksiranju (in to pravim z manjšim sarkazmom, tehnično podkovani ljudje boste vedel kaj mislim s tem) je bil čas še za en sprehod po mestu z renejem, da se vidi kaj se novega dogaja.
Jasno, lačna (vsaj jaz kot volk), je bilo treba obiskat najljubšo restavracijo. Kot že stalna gosta naju je šef in glavni kuhar že tako vesel, da pride mimo povprašat kako kaj in kaj je novega.
In sva mu z renejem že tako všeč, da imava že dostop do njegovih dnevnih specialitet, katere niso na jedilniku ^.^
Tokrat ravno, dobili pripeljan svež ulov, med njimi tudi sveže ulovljeno tuno, za katero je vprašal če jo želiva sprobat, nama jo lahko skuha. Tega ni šlo zamudit:
Tuna v omaki iz limete in ingverja z zelenjavo! Vem da ste že siti tehle slik, samo to je bilo tako neverjetno dobro, da se sploh ubesedit ne da. Sploh ni imelo okusa po ribah (očitno manjkal okus po konzervansih in/ali težkih kovinah) ampak po lahkem sladkastem mesu <3
Mjav mjav =^.^=
Ker pa sva bila že ravno tukaj (ne v centru mesta ampak obalni del) sem si izboril še "sprehod" (resnici na ljubo, 5 minutno vožnjo) do sladoleda. Tokratna izbira, kokosov sladoled z *marshmallow*-om:
Ja, to je ta *pinky* stvar! Kdo bi si mislil, da obstaja sladoled z *happy* okusom. Resno, drugače se ga ne da opisat.
Ta dan je nekdo nekje dobil idejo za mango z naslovom *Tasty ice cream with happy taste from a cute ice cream girl*. Upam da bo kdaj izdana!
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar