Dan: 128 - Pot domov, Drugi del

Zdaj težko reči kdaj se je končal prejšnji dan in kdaj začel naslednji. saj sem dobesedno potoval skupaj s časom.

Oziroma še bolje, potoval sem skozi čas! Med čakanjem v Kuala Lumpurju se je kar hitro stemnilo in let proti Frankfurtu je bil večinoma nočni. Sem pa doživel sončni vzhod na letalu. Skoraj triurni sončni vzhod na letalu!

In ko smo že ravno pri relativistiki, sem sedaj v resnici starejši kot pa naj bi bil iz vašega stališča T-T

Še nekaj poizkusov spanja in dva filma kasneje pa sem prispel v Frankfurt.

Wii, še nikoli nisem bil v Nemčiji ^.^

In tukaj pa je treba omenit, Frankfurt (vsaj letallišče) je ZMEŠNJAVA. Saj razumem, arhitekturna in kulturna vrednost in vse to, ampak po pravici povedano ohranjanje le te in doštukavanja letališčem nikakor ne paše! Vse to pravim zato ker se mi je uspelo na začetku zgubit ^.^˘

In dokaj hitro se je občutek "wii, v Evropi sem" spremenil "matr so tukaj vsi živčni".

Eden od razlogov za to je čisto možno bil da je bilo celo letališče polno Američanov. Lahko da je to čisto moj osebni vtis, ampak stereotipi ne zaostajajo daleč ^.^˘

Še nekaj malo frke z kartami (na račun tega ker sem se vračal domov veliko prej kot načrtovano) po kateri sem ugotovil da že sploh nevem več kateri jezik govorim. Do zdaj sem se vsepovsod trudil govoriti Angleško (dokler v Novi Zelandiji tudi kakšna beseda Japonščine in kakšen pozdrav v Francoščini in veliko več Hrvaščine kot bi si človek mislil da je to možno na drugem koncu sveta) in sem se tako sredi prijavljanja za vrkcavanje začel čudit zakaj se varnostnik (pri pregledu prtljage) z mano meni v Nemščini. potem pa sem poslušal sebe kaj govorim in mi je kapnilo "Ah, zato! Nisem vedel da sem zmožen tega?". Nemščina z Novo Zelandskim naglaševanjem T-T Vsaj čez pregled sem prišel ^.^˘

Petnajst minut zamude in malo več kot enourni polet v ljubljano je minil dokaj hitro.

Sedaj pa cvetka dneva. Izkrcavanje v Brniku (katero je naračun prenavljanja potekalo po zelo ovinkasti in stopničasti poti) je bilo okronano s tem da sem po čakanju do zadnjega (začeli že prihajati potniki z naslednjega leta) bil še vedno brez prtljage!

Jap, moja prtljaga se je nekje med Novo Zelandijo in Slovenijo založila. Ostal sem brez Novo Zelandskih čokolad za vse, Štoparskega vodnika po galaksiji in brez vseh oblek! (Luknjaste majce in kratke hlače ki sem jih pustil doma ne štejejo) Na ja, vsaj računalnik sem imel v ročni.

Po tej prigodi pa sem že lahko pozdravil domače in sledil je samo še vožnja domov ^.^