Dan: 001 - Začetek dolgega potovanja

Tole objavo sem malce popravil, kajti spisana je bila daleč daleč stran v Malaziji, z bolj oškrtnjenim internetom in v rahlem neprespanem stanju ^.^˘




Vse se je začelo na Letališču Brnik v Ljubljani.

Po kratkem poslavljanju od družine, sem naredil prve korake mojega popotovanja, ki so me peljali skozi mednarodni carinski prostor na letališču, kjer sem tudi že imel svojo prvo dogodivščino. Namreč, pri varnostnem preverjanju pred vstopom nisem mogel iti skozi detektor kovin, ne da bi ga sprožil, dokler si nisem sezul čevljev in šel skozi bos. Od tu naprej, je bila kratka vožnja z letališkim avtobusom do Adrijinega Boinga 737, in morem se pohvalit, da sem imel sedež ob oknu. In seveda moram poudarit, da je bila tole moja prva vožnja z malo večjim letalom. In bilo je "Wiii". Še posebaj občutenje G-sil ob vzletanju in manevriranju!

Po uri in pol leta smo prispeli nad Pariz, s to srečo, da sem uspel iz zraka videt Eiflov stolp in Slavolok zmage. Kar pa je bilo iz te perspektive dokaj smešen pogled na majcene figurice, saj moj prejšnji občutki teh znamenitosti, ko sem jih videl s trdnih tleh je bili "GROMOZANSKI", tokrat pa "majceni". Naja, bluzim, a se vseeno zabavam pri tem.

Pristali smo na francoskem letališču Charles de Gaulle, ki je veliko! Tu sem uspel pri izkrcavanju stopit na eno pobeglo smetano, ki smo jo dobili poleg malice na letalu (rogljički iz pekarne Pečjak), ki je pod mojo težo naredila en velik odmevajoč "ŠPLJOMP", ki je pritegnil nekaj pozornosti. Upsi ^.^˘ No, tu sem k sreči naletel na skupino slovenskih poslovnežev, ki so se prav tako odpravljali v Kuala Lumpur (čisto tako, mimogrede pogledat za vikend kakšni posli bi se dali sklenit v Malaziji, zanimiva druščina), tako da sem tole prestopanje rahlo preguljofal in se igral ovčko, ter sledil skupinici, ki je že poznala pot okoli, katera je potekala pod zemljo, opremljena za laika kriptičnimi napisi na izhodih, zanimivimi trgovinicami in igricami za krajšanje časa med prestopanjem. Tu sem tudi prestopil na Malasya Airlines, pri čemer je osnovno znanje Francoščine malo pomagalo, saj je večina ne nujnih napisov samo v Francoskem jeziku.

Od tu naprej pa sem presedljal na boing 777! Ki je bil zelo "high-tech" opremljen za zpravljanje časa med letom. tako sem uspel nadoknat z gledanjem filmov kot so Madakaskar, Haisu koi (First Love) in TV nadaljevanke od Family Guy, House, ne čudni nogometni anime in Kimpossible. Za kar se opravičujem! Bilo je iz radovednosti.

Vmes sem spoznal še gospo iz Filipinov, ki se v okviru South east Asia Pacific Association ukvarja z vladnim projektom avdio/video arhiva vse multimedije ki je nastala v njihovi produkciji. In bilo mi je prav super, da sem lahko dohajal v pogovoru nekoga takega. Zgleda, da sem le uspel nabrat nekaj znanja od tu in tam. Tako je čas do kosila (mojega prvega na letalu), katerega je sestavljal na Azijski način pripravljen piščanec z zanimivo solato ter rogljičkom z marmelado, je hitro minil. Servirano pa je bilo nad Črnim morjem, na višini 10668 m, pri hitrosti 972 km/h, po prepotovanih 2921 km, z 7777 km ostanka do Kuala Lumpurja.

Še ena zanimivost leta, konci kril na letalu, ki so pri pristanku povešena navzdol, se med let upognejo navzgor. Kar je videti malo strašljivo, da ima tako veliko letalo takšno gibčnost. Sicer pa je bil let veliko bolj miren kot z Adrijinim 737, kar je bilo po eni strani rahlo škoda.

In tako smo nekje nad Azijo prileteli v temo, pogled nad oblaki na zvezde bil seveda spektakularen, in po kratkem prigrizku , sem se privoščil še nekaj spanca.