Dan: 002 - Raziskovanje sveta

Drugi dan se je začel z sončnim vzhodom na letalu. Kar je zelo zanimiva stvar za videt! Spodaj vse črno, vmes tanek pas rdeče - modrega neba, potem pa spet vse črno navzgor. In čes čas, se je mali pas rdeče modre barve širil in postaja čedalje manj inteziven, tokler ni bil spet dan okoli. Full cute ^.^

Tu so tudi kmalu servirali zajtrk, piščančje klobase z omleto, sadna solata in sok. Nekje tu sem tudi izgubil kuli na letalu.

Kmalu po tem smo prispeli na letališče KL v Kuala Lumpur, in treba priznat da je razgled iz zraka fenomenalen. Celo obrobje mesta jenurejeno tako, da se iz zraka vido kot slika! Zaobljene ulice, v vzorcih nasajeni nasadi palm, ... Od tu se prav vidi promoviranje Mazazije kot turistične destinacije! In prav letos praznujejo 50 let države, tako da je vsa promocija lepo koordinirana in detajli gredo že v prej zapisane rasežnosti.

Po pristanku, sem dobil kratek obhod letališča z opisam od gospe iz Filipinov, poleg katere sem sedel na letalu, toliko da sem vedel kje in kdaj morem bit za let naprej, potem pa sem se odpravil na samostojno raziskovanje, ker sem imel do naslenjega leta še 12 ur.

Treba spet povedat, da letališču tu biti veliko! Pravzaprav sta kar dva! Prvo, malo večje, namenjeno za vse ki prestopajo, zelo urejeno, veliko malih trgovinic in restaraci za prigriznit. Drugo, povezano z malim vlakcom, ki pelje vsakih pet minut med njima, pa je malo manjše in namenjeno bolj prihodu in odhodu iz Malezije, posledično tudi malo bol pusto.

Tako sem se imel pol dneva časa sprehajat okoli in se razgledat. In po prvem obhodu letališča, za kerga sem porabil cele dve uri, postal rahlo lačen. In tako se je začel moj lov za menjalnico denarja. In še po pol ure kroženja okoli glavnih terminalov, sem očitno imel že okoli sebe nekakšno razjarjeno avro, ker ko sem se napotil k informacijskemu pultu, je nekdo od osebja že od desetih metrov stran začel iti proti meni in spraševati "Can I help you?" No po 20 metrih v desno (očitno sem slep) našel menjalnico in prišel v vrsto za celi kup Arabcev.

Kar je treba še posebej omenit, letališče zelo svetovljansko, kar je zelo cool občutek in seveda vsi zelo prijazni. Za tiste, ki veste zakaj se gre, je treba omenit še seveda tudi da je bilo polno cute japončkov!

No, tako sem se odpravil na original Noodle! Dostavljeno, skleca je bila dosti velka da je notri plavalo pol piščanca in še kila zelenjave in noodlov. ^.^

Potem smo še malo zapravljali čas, z sprehajanjem po letališču, kjer se tudi čuti upliv perzije, poiskal še nekaj kotičkov, ki so bili čisto zapuščeni, 10-15 min hoje v eno smer in nisi srečal žive duše.

Za pavzo sem se ustavil v Starbucks na vročo čokolado z karamelo. Zelo dobro! Smo pa mislim da imam za nekaj časa čokolade in podobnih stvari zadosti ^.^˘

In nadaljeval zapravljanje časa z branjem Štoparskega vodnika po galaksiji. Kar se mi je zdelo zelo vmestno in smešno. In seveda hvala Andy in Mateju za "knjigico" *hug* ^.^

Rahlo neprespan, sem po nekaj urah spet dobil skomine po hrani, tako da sem se odločil da sprobam Burger King in sicer iz dveh razlogov. Prvi, da vidim, kakšni so kaj hamburgerji v Malaziji. In je treba priznat, da so veliko boljši kot pri nam. V svojem burgerju sem dobil vsaj toliko zelenjave, kokr je bilo mesa! Seveda "kečup", majoneza in CocaCola obvezna. In drugi razlog, je bil internet za goste, ki pa nažalost ni delal. Tudi po tem ko s prišli okoli računalnika vsi uslužbenci, sem dobil z opravičilom vrjen denar za internetno kartico.

Tako me je moje iskanje interneta pripeljanlo do PLAZA Premium LAUNGE, kjer si za 80 RM (Malazijski Ringgit) imel dostop do emejenega prostora z udobnimi fotelji, internet, odprt bar z hrano in pijačo (bolj za prihriznit kot se res za najest) internet (ki je celo delal), televizijo z videi, tuš, ... Tukaj, sem preživel še nekaj uric, celo uspel reči "Hi" vsem ki so me dobili na netu (kar se je pravzaprav zavleklo, tudi razlog zakaj je prejšnji post bil najprej bolj oškrbljen ^.^˘) in si privoščil en zelo dober ananasov sok, ki ni bil samo gost ampak celo že pulpast. Njam!

Pred odhodom na vkrcavanje, sem še hitro skočil na kos pice z še enim zelo zanimivim sokom, kar sem v bistvu šel probat samo zaradi flaše, ki mi je zgledala svetovno in za katero sem jezen da kakšne takšne stvari ne obstajajo pri nas doma, ker bi bila super stvar za nas "ne-pivce", kajti treba priznati, da če si v družbi, in vsi okoli tebe stojijo z steklinico piva, sam pa kačeš okoli z kozarcem soka, se počutiš malce smešnega ^.^˘

In pa seveda, še obvezen obisk brezcarinske čokoladnice! In slikice tega so tudi zraven, ker sem zloben ^.^

No, tako smo morali kmalu se vkrcati, pri čemer se mi je že resno spalo, tako da cel postopek prihajanja na letalo bi lahko izvedel bolje. Najprej, spet nisem nisem mogel čez detektor kovin ne da bi piskal, tako da sem bil še posebej pregledan (tako kot še 3/4 ostalih, v bistvu je bila varnost v Kuala Lumporju najvišja od vsepovsod), nato sem čakal še 10 min da se je preveril moj potni list (seveda brez problema, samo sem skor zaspal za pultom ko sem čakal na to), da sem lahko prišel v čakalni prostor za vstop. Ki pa se je vrstil v zelo čudnem redu, po serijah sedežev, ki so bili objavljeni preko interkoma v angleščini z zelo gostim Malezijskim naglasom, in ko enega on sporočil nisem zastopil skoraj nič, in sem šel posebaj vprašat ali sem že slućajno na vrsti, sem bil okregan naj ko so oznanila jih poslušam in naj sedaj počakam do konca (seveda nisem zvedel ali sem bil takrat na vrsti ali ne), tako da sem počakal na zadnjo skupino, ki je šla na letalo ^.^˘

Tu pa je bilo že veliko bolje. Na letalu prvič probal sok Guave, ke ima zelo blagi in zelo zelo dober okus. Spoznal Jessico, poleg katere sem sedel, ki se je vračala z dopusta iz Malazije nazaj v Novo Zelandijo, da nadaljuje študij. Tako da sem se naklepetal, pošpila še malo z letalskim multimedijskim sistemom in celo uspel odspati urico ali dve.

Oh, in leteli smo čez nevihto, tako da so iz varnostnih razlogov preklicali serviranje vročih pijač med malico ^.^