In smo preživeli prvo noč v Novi Zelandiji! Wiii ^.^
Najprej se je bilo treba nekoliko zbuditi in malo razpakirati, tolki da sem sploh malo dojel kje in kdaj sem.
Tri dni, tri letala, štiri letališča, dva avtobusa in 20.500 kilometrov kasneje te lahko pusti z takšnimi presenečenji, kakor je bila moja vsebina denarnice po prihodu ^.^˘
No, kot novinec v mestu, je sledil en kratek izobraževalni sprehod z Renejem v bližje mestno okrožje Bethlehem, po osnovnih nakupih. Vendar, z mojim časovnim usklajevanjem, da sem prišel sem ravno za čas Velikonočnih praznikov, sem si nakopal to srečo, ja je bilo večina trgovin zaprtih. Tu se namreč prazniki jemljejo zelo resno!
Na ja, po kratkem iskanju, sva našla odprto eno izmed lokalnih trgovinic, kjer sem imel svoj prvi zajtrk (Pravzaprav prvi obrok v Novi Zelandiji nasploh! Sem se nekako prenajedel hrane na letalih ^.^˘) in sicer, mentolov Magnum sladoled!
Po temle kratkem zajtrku, sem bil pripravljen sprejemat prve vtise Novo Zelandske dežele. In največji med njimi, je bil, da se je tu čas bolj kot ne nekako ustavil!
Celetno mesto zgleda bolj podobno starim predelom naših mest, kot pa našemu tipičnemu mestu. Vsaj meni, ko sem prišel v center mesta, me je "zmotilo" to da ni skoraj nikjer večjih zgradb v stilu Interšparov, Evroparkov, Kolosejev, itd... Tudi večjih zgrad nasplošno ni. Seveda obstajajo izjeme v Aucklandu, kot razvijajoče se industrijsko/turistično mesto, vendar tudi tam bolj izjema kot pravilo. Namesto vse naše standardne megalomanske arhitekture, je celo mesto poseljeno z polno malimi hišami, lokalnimi trgovinica, bari, kavarnami in malimi restavracijami, katere so v velikih primerih bolj "take out" variante.
Seveda obstaja, tudi kakšen Starbucks, McDonald, Burger King in Pizza Hut (vsem poznane ameriške verige), vendar bolj v industrijskem delu mesta, kjer se tudi najde kakšen nakupovalni center.
Ampak, v večini primerov, je struktura mesta sestavljena iz manjšil lokalnih in bolj specializiranih enot.
Po vrnitni nazaj z naj naj nujnišim nakupom, sem porabil skoraj 20 minut za umivanje mojih zob, ker verjeti ali ne, po treh dneh brez zobnega pribora, paše zobna ščetka z pasto in vodo skoraj tako kot plavanje v morju ^.^˘
Po hitrem kosilu (katerega sem tudi bolj ali manj ogledal, očitno je klima tu že takšna da omogoča sublimacijo hranilonih snovi in vode že iz zraka samega), je sledil še ogled drugega dela mesta, ki je je ob morju.
In čeprav je tu že pozna jesen, je voda na plaži še vedno neverjetno topla!
Jaz pa nažalost še vedno zelo neprespan, in brez kopal poleg, tako da bo potrebno končno oceno podati kdaj drugič.
Tako je prišel večer, jaz pa sem počasa šel kampirat v svojo sobo in poizkusit kaj zaspat. Pravim kampirat, ker trenutno v apartmaji ki ga imam, še ni elektrike ^.^˘
In seveda imam pred spanjem še vsakodnevne borbe z lokalnim mačkom, umestno poimenovanim Garfild, kateremu je zelo všeč spanje na moji postelji.
2 komentarja:
Dude, tale blog zgleda a-ok.
Dobr si, de se ti da tolko napisat (in nam prebrat hehe).
Ka bi dal, de bi tud jst tkole skakljal po plaži... Maček je pa vse hudičev (sam poglej njegove oči!).
Dej pokomentiri še kakšno sliko za nas, de se bomo še mal bol slinl.
In pa : ta magnum si mormo tud mi kmal umislt!
Hrano je verjetno difundirala ne sublimirala v tebe. (sorry just had an exam of you know what)
Objavite komentar