Dan: 003 - 20.500 kilometrov

Tudi to jutro se je začelo na letalu! Ja no, glede na količino mojega spanca, je bil to zame še vedno en in isti dan ^.^˘

Vsekakor, kot se za jutra spodobi, je bil postrežen zajtrk. Recimo. Dobil sem namreč (izbral, nekakšen tradicionalen Malazijski zajtrk), pikantle lignje na levi strani, navaden riž na sredini in nekakšno faširano sladko meso z vonjem po citrusih na desni. Zanimivo!

Še en kratek pogovor z Jessico, ter malo opazovanja okolice z letala in smo Pristali na letališču AKL v Aucklandu.

Treba še omenit, da jemljejo prehod skozi carino zelo resno tu. Pred pristankom, je bilo letalo znotraj prešpricano z blagim razkužilom, kot tudi na carini povprašajo in pregledajo ali slučajno prinašaš, kašno sadje, ali hrano, pohodniške čevlje ali rabljeno opremo za kampiranje. Sicer ne, da bo jo karkoli ocenjevali, ampak da pregledajo in preprečijo vnost nezaželjenih živali in rastlinskih koltur.

Novozelandija, sama kot taka nima strupenih živali z izjemo enega pajka, ki je bil prenešen iz Avstralije.

Torej, sprehod čez carino, turistično vizo se dobi na mestu za tri mesece, z možnostjo podaljšanja še za enkrat toliko in že smo šli v svet!

In jasno, kot do zdaj že preverjeno, se je popotovanje po letališču začelo z iskanjem menjalnice. In avtobusne postaje v mesto. Kot tako, je potniški terminal letališča dokaj zgoščen, ampak sem še vedno mogu dvakrat vpršat na informativnem pultu kje je kaj. Bil sem že "malo" zaspan ^.^

Po hitri menjavi Evrov v Novo Zelandske dolarje, smo našli SkyBus, ki me je pripeljav v slabi uri pripeljal na Intercity postajo v Aucklandu. Tu smo rezervirali mesto na medmestnem avtobusu. Pravim rezervirali, ker ne kupiš samo vstopnice, ampok tudi poveš za koga je in dobiš polmeterski izpis za koga, kje kod kdaj kam. Še po slabši uri čakanja, sem prišel na dvonadstropni avtobus ki me je pripeljal v Taurango.

Skozi celo vožnjo, med katero sem tudi malo odremal, sem že lahko zbiral prve odtise o deželi kamor sem prišel, vendar pa sem bil preveč že izmučen, da bi se mi dalo še fotografirati. Prosim ne me tepst za tole, ampak "sorry" ^.^˘

Prva stvar, ki sem jo opazil, poleg tega da je veliko zelenja in travnikov, je bilo to, da so hiše nekako čudne. In sem porabil še celo uro, da mi je kapnilo, da je to zato, ker so vse samo pritljične. Ja, zgleda hecno.

No, še kar nekaj vožnje in en velik ovinek (zaradi nesreče na cesti) kasneje, sem prispel v center Taurange. Kmalu srečal z Renejem (katerga skoraj nisem prepoznal, očitno res ves vsi tu zelo shujšajo) in z njim naredil še en mali prvi sprehodek skozi mesto.

Še malo kasneje pa sem končno prispel na končno destinaco, kjer me je čakal en zelo cute plakatek z dobrodošlico.

Dobil sem apartma, ki je trenutno še brez elektrike (kar se bo popravilo kmalu), tako da zaenkrat še "kampiram" do jutra.

In jasno, ismo še šli tako spat, prispel do končne destinacije okoli sedmih popoldne po lokalnem času, je bilo treba še malo počvekat in pokazat slikice kaj vse se je zamudilo pri kom zadnje pol leta, kar se nisva videla.

No, končno pozno zvečer (ali zgodaj zjutraj, odvisno kje tole berete) sem šel še prvič v Novi Zelandiji spat Z.Z