Dan: 015 - Čisto običajen četrtek

Po pravici povedano, me je celodnevno čiščenje in večerno plavanje v "toplicah" dokaj izmučilo, tako da sem juranji spanec potegnil do dopoldanskih ur in še potem sem se počutil dokaj "neuporabnega", tako da so odpadli današnji načrti skakanja po mestu in sem se rajši odločil malo iti na krajši sprehod v drugo smer po Wairovi cesti.

In če dobiš vtis, da so tu mesta majhna, z majhnimi hišami, majhnimi trgovinicami in tako naprej ... Potem se tu vsekakor dobi občutek, da je narava gromozanska.

Tu ni malih dreves! Izjeme so bolj kot ne po vrtovih in okoli hiše zasajena drevesa zaradi estetskega videza, drugače pa v malo manj urbanih okoljih pa težko najdeš drevo izpod 6-7 metrov, pa še ta so pritlikava proti ostalim:


Tako sprehajoč se po pokrajni, sem tudi prišel mimo in videl svoj prvi kiwi nasad:


Da ne omenjam živih mej tu! Tu se res ne hecajo ^.^˘ No, takšne gromozanske žive meje so zasajene okoli plantaž za zaščito proti vetru:



In so v lasti takšnih posestev:


Z zelo zanimivim dastavljanjem časopisov z tipičnimi nabiralniki z rdečo zastavico za nakazovanje prisotnost pošte, katere se dostikrat vidi v ameriških filmih:


In nekaj zelo zanimivih in zanimivo postavljenih znakov kasneje:



Prispeš do majhnih pašniških dolinic, pri katerih hitro pomisliš, da si kje napačno zavil in se znašel v kakšem Jurskem času in mimogrede začneš previdno opazovat za kakšnimi hudimi dinozavri:



Za takilemi dolinicami pa se skrivajo pašniki in posestva z ovcami velikimi kot govedo, govedo veliko kot ... (trenutno se ne spomnim dobene primerjalne asociacije, ampak definitivno zelo veliko) in pa posameznimi konji, ki se skrivajo v vrtnicah:



In tako je karnaenkrat konec ene izmed glavnih stranskih cest:


Dve uri kasneje se je zaključil moj mali sprehod in če verjamete ali ne, jaz sem šel še za kakšno uro pod odejo pred večerom, tako da sem bi že ravno prav ogret za spanje ^.^˘