torek, april 10, 2007

Dan: 006 - Prvi sprehod

Delovni dan, tako da se je vsem začelo delo, jaz pa sem imel čas za sebe in za raziskovanje!

In sem šel sam peš v Bethlehem okrožje (ki je nekako predmestje Taurange), pogledat kaj je kaj odprto.

Še nekaj popotovalnih zanimivosti, ceste tukaj, se malenkost razlikujejo od naših, vsaj te ki niso hitre, in sicer v tem da so bolj "hrapave". Ko imajo naše na vrhu plast asfalta, ki da dokaj ravno površino, je tu po tej plasti asfalta natresena še plast peska. In kolker sem uspel zvedet je to za to, da ceste ne pokajo tako pogosto.




Pravzaprav, bolj natančno, sem iskal Countdown, Novo Zelandsko verzijo Merkatorja ali Spara, kot prvo da vidim kako je notri, in za prvič, na nalupim najnujnejše na enem mestu, da mi ostane več časa za raziskovanje manjših trgovinic kasneje. In za vse, ki vas zanima, kupil sem sok, vodo in nekaj za grizljat.



Na poti nazaj, še nekaj pokrajinskih posnetkov:



Po vrnitvi nazaj, je šel levji delež časa nadoknadenju pisanja tegale bloga. Ki še ni čisto ena na ena ^.^˘ Upam da ga vsaj pridno berete!

Za predah med tipkanjem, sem si še poizkusil urediti elektriko. Pravim poizkusil, ket te zaenkrat še nimam. Začelo se je z klicanjem na TrustPower
, enega izmed ponidnikov elektrike (ja, tu se lahko izbira izmed več različnimi ponudniki električne energije). Seveda, ker pri njih še nisem imel računa, je bil to cel postopek, kdo sem, kje bi rad imel elektriko itd... Seveda je treba v to vmešat moje nemaranja telefonov, moj angleški naglas in seveda njihov Novo Zelandski naglas, pa imamo recept za zelo hecno kolobocijo! Upam da sem se zmenil vse prav ^.^˘

Kakorkoli že, čez kakšen dan ali dva, dobim po pošti pogodbo, katero moram podpisati in vrniti, ter napolniti račun (tu se ima možnost dva načina plačevanja elektrike, prvi je podoben kot predplačniškim karticam za mobitel pri nas, napolniš račun, ter imaš elektriko dokler imaš gor kaj valute, drugi pa je sprotno plačevanje, katerega, če plačuješ pravočasno dobiš 15% popusta, samo zato ker si plačal). Zanimivi kraji ^.^

No, proti večeru, pa sem bil še na enem izletu v mesto in sicer v nakupovalni center "Warehouse" (nič slikic tokrat na alost), ki ima zelo poceni ne prehrambene izdelke. Imajo pa skoraj vse ostalo (vključn z čokoladami in piškoti, katere morem kdaj sprobat). Že čisto na začetku imajo oddelek z knjigami, takšnimi in drugačnimi, kjer se najbolj znižane začnejo pri 2,5 dolarja (1,3 €) naprej. Tu sem si privoščil eno s stereoshematskimi slikami (ker mi je bila zelo všeč in ker so bile samo še dve) za 5 dolarjev (2,6 €). Nakup se je nadaljeval na eno veliko brisačo za na plažo in eno malo za normalno rabo, električni brivnik, fen, šampon in svojo skodelico. Verjeti ali ne, vse skupaj me je prišlo 74 dolarjev (40 €).

Za večerjo, sva želela z Renejem oba sprobati KFC (ja še ena Ameriških verig ki jih pri nas ni, in to samo zato, da nebi bila abstinenčna kriza po naši hrani (v primerjavi z to tu) prevelika), seveda brezuspešno, tako da sma preizkusila tukajšnji McDonalds (za katerega lahko sedaj legalno rečem da je Burger King boljši). KFC sva seveda našla na poti domov ^.^˘

Na ja, za naslednjič pa so še ustali Pizza Hut in pa Wendys. Ampak izključno v degustacijske namene ^.^

Ni komentarjev: